Spregovorili so strokovnjaki

Slovenija je močno potresno ogrožena, a se večina tega ne zaveda

D.K./STA
16. 4. 2024, 13.36
Posodobljeno: 16. 4. 2024, 13.45
Deli članek:

Potres enake moči, kot je Ljubljano stresel leta 1895, bi danes v Sloveniji povzročil veliko gmotno škodo in številne smrtne žrtve, so ocenili sodelujoči na današnjem posvetu Zavarovalnice Triglav. Na voljo je več preventivnih ukrepov, ki pa ostajajo neizkoriščeni, so opozorili.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Slovenija je močno potresno ogrožena, a se večina javnosti tega ne zaveda, menijo sodelujoči na današnjem posvetu Zavarovalnice Triglav.

Novejše stavbe v Sloveniji so večinoma grajene po ustreznih protipotresnih standardih, težavo pa predstavljajo starejše, je na posvetu v Ljubljani dejal Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V prestolnici dodatno težavo predstavlja velika gostota prebivalstva.

Na to je opozorila tudi seizmologinja Agencije RS za okolje Barbara Šket Motnikar. Potresno najbolj ogrožena območja so po njenih besedah sicer zahodno od Bovca na meji z Italijo, okoli Idrije in v okolici Brežic. V Sloveniji letno zabeležijo okoli 2000 potresov, večinoma zelo šibke. Prebivalci jih zaznajo od 150 do 200 letno.

"Žal potresov še vedno ne moremo napovedati, lahko pa s spoštovanjem preventivnih ukrepov močno zmanjšamo potencialno škodo," je dejala. Z Dolškom sta izpostavila, da je gradbeništvo dovolj razvito za varno gradnjo tudi na potresno zelo ogroženih območjih, zato je mogoče z upoštevanjem mnenj strokovnjakov tveganje precej zmanjšati.

"Potresno inženirstvo se je razvilo do stopnje, ko je mogoče oceniti povprečno škodo zaradi potresov na letni ravni ali verjetnost pojava škode v določenem časovnem obdobju; bodisi za posamezno stavbo bodisi za izbrano območje. To odpira nove možnosti upravljanja potresnega tveganja," je dejal Dolšek.

Po njegovem mnenju bi morala država odgovornost za potresna tveganja postopoma prenesti na lastnike objektov. To bi lahko storili s pomočjo tako imenovanih potresnih izkaznic, ki bi po zgledu energetskih nudile informacije o potresni ogroženosti posameznih nepremičnin.

Več preventivnih ukrepov pogreša tudi direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopič. Izpostavil je, da je v nekaterih državah obvezno tudi zavarovanje za primer potresa.

V Sloveniji je po njegovih besedah potresno zavarovana približno tretjina vseh zavarovanih stanovanjskih objektov, pri poslovnih in proizvodnih zgradbah pa se ta delež giblje okoli četrtine. Vsak potres v bližnji okolici povzroči povečanje povpraševanja po zavarovanju za primer potresa.

"Ne glede na vse se Slovenci premalo zavedamo tveganja na tem področju. Sploh ob upoštevanju dejstva, da smo bili v bližnji preteklosti priča kar nekaj potresom v naši okolici," je dodal.