Center za začasno pridržanje prebežnikov v Litvi. Foto: Reuters
Center za začasno pridržanje prebežnikov v Litvi. Foto: Reuters

Ministri so se na izrednem sestanku, ki ga je na zaprosilo Litve sklicalo slovensko predsedstvo Svetu EU-ja, osredotočili na razmere na zunanji meji Unije z Belorusijo in na države, v katere prebežniki prihajajo iz Belorusije.

Zlasti Litva se je znašla pod velikim pritiskom po nedavnem porastu nezakonitih prehodov prebežnikov iz Iraka, Afganistana in Sirije prek litovsko-beloruske meje. Litovske oblasti so letos naštele že več kot 4000 nezakonitih prehodov meje.

Zaradi dodatnih okrepitev nadzora na meji in zamrznitvi vseh poletov iz Iraka v Belorusijo je število prihodov prebežnikov v Litvo v zadnjih tednih znatno upadlo. Povečan prihod prebežnikov sta sicer zaznali tudi Latvija in Poljska.

Od začetka krize je Litva prejela več oblik pomoči od držav članic, Evropske komisije in različnih agencij EU-ja. "Zaradi hitro spreminjajočih se razmer na terenu Litva potrebuje dodatno pomoč, prav tako našo pomoč potrebujeta tudi Latvija in Poljska," je poudaril slovenski notranji minister Aleš Hojs.

"Strinjali smo se, da v te države napotimo dodatne strokovnjake in ekipe agencij ter potrebno tehnično opremo, pomagamo pri povečanju sprejemnih zmogljivosti, Evropsko komisijo smo pozvali k dodatni finančni pomoči in se zavzeli predvsem za krepitev nadzora zunanje meje EU," je še dejal Hojs, ki je današnje zasedanje vodil iz Bruslja.

"Trenutne razmere vzbujajo skrb in zahtevajo stalno pozornost in nujno usklajeno ukrepanje za preprečitev nadaljnjih nezakonitih prehodov," piše med drugim v izjavi, ki jo je objavilo slovensko predsedstvo EU-ja.

Dunaj: Belorusija skuša izsiljevati EU

Države članice so tudi ponovno odločno obsodile in zavrnile, kot pravijo, beloruske poskuse izkoriščanje migracijskih pritiskov, sodelovanja Belorusije pri organiziranju nezakonitih prehodov v Litvo, Latvijo in na Poljsko, ter poskuse izkoriščanja ljudi v politične namene.

"To agresivno obnašanje, ki se pojavlja kot ponavljajoča praksa s strani različnih tretjih držav, je nesprejemljivo in velja za neposreden napad s ciljem destabilizacije in pritiska na EU," še piše v izjavi.

Avstrijski notranji minister Karl Nehammer je za avstrijsko tiskovno agencijo APA pred začetkom srečanja dejal, da skuša Belorusija z "nezakonitimi migracijami" izsiljevati EU, da bi ta odpravil sankcije, uvedene proti vladi v Minsku. Po ministrovih besedah je popolnoma nesprejemljivo, da se izkoriščajo ljudje za izvajanje "izsiljevalske politike".

Komisarka Johansson je dejala, da EU ne sme čakati, da se begunci iz Afganistana znajdejo na meji Unije. Foto: Reuters
Komisarka Johansson je dejala, da EU ne sme čakati, da se begunci iz Afganistana znajdejo na meji Unije. Foto: Reuters

Komisarka: Preprečiti treba nezakonit prihod ljudi iz Afganistana

Medtem Afganistan kljub negotovim političnim razmeram, ki bi lahko spodbudile migracijske tokove proti Evropi, danes ni bil na dnevnem redu zasedanja. Sta pa visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ministre seznanila z razmerami v Afganistanu tako s političnega, humanitarnega in migracijskega vidika kot tudi z načrtom za pripravljenost na prihod prebežnikov.

Treba se je izogniti migracijski krizi, je dejala v videosporočilu po zasedanju notranjih ministrov. V Afganistanu je razseljenih na milijone ljudi. Treba je pomagati tem ljudem v Afganistanu, če je mogoče, da se vrnejo na svoje domove. Prav tako je treba pomagati sosednjim državam v regiji, je dejala.

"Preprečiti moramo, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU-ja. Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem," je še dejala komisarka.

Namesto tega bi si morali prizadevati za zakonite poti za ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, da pridejo v EU. Tistim, ki so neposredno ogroženi, je treba pomagati, da se preselijo v države članice EU-ja, je poudarila.

"Zato sem članice pozvala, naj pospešijo preselitve," je povedala v videosporočilu. Novinarji, sodelavci nevladnih organizacij in zagovorniki človekovih pravic v Afganistanu so med tistimi, ki so najbolj ogroženi. Komisarka je ob tem še posebej poudarila, da je treba pomagati ženskam in deklicam.

Glede na trenutne razmere Afganistan ni varen in očitno še nekaj časa ne bo varen. "Zato ne moremo prisiliti ljudi, da se vrnejo v Afganistan," je v izjavi na srečanju ministrov še dejala komisarka.

Slovenski minister Hojs je zaradi razvoja dogodkov v Afganistanu danes napovedal, da bo slovensko predsedstvo v prihodnjih dneh na to temo predlagalo posebno razpravo.