Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Pri Beletrini so izdali knjigo nemške avtorice Gitte Sereny Pot v temo s podnaslovom Od usmrtitev iz usmiljenja do množičnih pobojev, pri založbi Miš pa mladinski roman nizozemske pisateljice Wilme Geldof z naslovom Odpor ter slikanico slovenskih avtoric Slavice Remškar in Anke Kočevar Kdo je pomagal zajčku.

POT V TEMO - PRIČEVANJSKA KNJIGA NA TEMO UNIČEVALNEGA TABORIŠČA TREBLINKA

Knjiga s podnaslovom Od usmrtitev iz usmiljenja do množičnih pobojev je, kot so zapisali pri Beletrini, verjetno ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig 20. stoletja. Knjigo, ki je bila prvič objavljena leta 1974, je napisala Gitta Sereny (1921-2012), britanska biografinja, zgodovinarka in preiskovalna novinarka, ki je postala prepoznavna po svojih intervjujih in profilih zloglasnih osebnosti. Eden od njih je temelj za pričujoče delo - Franz Stangl, poveljnik taborišča Treblinka od septembra 1942 do avgusta 1943. Z njim se je v düsseldorfskem preiskovalnem zaporu, kjer je čakal na rezultate priziva na dosmrtno kazen, pogovarjala od aprila do junija 1971.

Avtorica je uvodoma pojasnila: "Ideja za pogovore s Stanglom mi je šinila v glavo, ko sem med njegovim sojenjem v Nemčiji leta 1970 ugotovila, da je v nasprotju z drugimi, ki sem jih lahko opazovala v podobnih okoliščinah, človek, ki poleg drugega premore tudi določeno mero inteligence. Bil je edini poveljnik uničevalnega taborišča, ki mu je bilo sojeno." Za pogovor je porabila 70 ur, za proučevanje arhivov in iskanje ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani z njegovo izpovedjo, pa še dodatnih 18 mesecev. Nastala je pretresljiva knjiga, ki jo je prevajalec Marko Košan označil za eno najpomembnejših pričevanjskih knjig o holokavstu in prelomno študijo, ki dobesedno utelesi znamenito misel Hannah Arendt o t. i. banalnosti zla.

Gitta Sereny (1921-2012) se je rodila na Dunaju, oče je bil madžarski aristokrat, mati nemška igralka. Leta 1934 je kot 13-letnica med prestopanjem vlaka v Nürnbergu na poti v internat na Dunaju spremljala nürnberški shod in bila ganjena nad lepoto spektakla. Učiteljica ji je tedaj dala v branje Mein Kampf, da bi lažje razumela, kar je videla. Po anšlusu se je leta 1938 preselila v Francijo, kjer je med nemško okupacijo pomagala vojnim sirotam, zaradi povezav s francoskim odporniškim gibanjem pa je morala zbežati v ZDA. Po vojni je delala v ameriških agencijah za begunce v različnih nemških mestih. Leta 1948 se je poročila z angleškim fotoreporterjem Donom Honeymanom, nato pa je bila sodelavka revije The Daily Telegraph Magazine. Ob množici člankov je napisala tudi vrsto knjig z natančnimi biografskimi študijami.

ODPOR - MLADINSKI ROMAN O ODPORNIŠKEM GIBANJU V HITLERJEVI NEMČIJI

Protagonistka mladinskega romana je Freddie, ki ima 14 let, ko izbruhne druga svetovna vojna. Njena mama že nekaj let sprejema in skriva Jude, ki bežijo iz Hitlerjeve Nemčije. Potem ko na lastne oči vidi, kako jih potiskajo na tovornjake in odpeljejo neznano kam, se tudi Freddie pridruži odporniškemu gibanju. O svojih smrtno nevarnih dejanjih proti nemškemu okupatorju ne sme povedati nikomur, niti svoji materi ne. Odpor je pretresljiv nizozemski roman o izdaji in zaupanju, zvestobi in ljubezni. Avtorica Wilma Geldof je med pisanjem knjige večkrat intervjuvala tedaj 91-letno Freddie Oversteegen, ki je v najstniških letih skupaj s sestro Truus tudi v resnici delovala v odporniški skupini. Za prevod dela je poskrbela Stana Anželj.

Nizozemska pisateljica Wilma Geldof (1962) piše za bralce vseh starosti, najraje pa mladinske romane. Njene knjige so prejele več, tudi mednarodnih, nagrad, knjiga Odpor pa je bila prevedena že v več jezikov. Sicer je 15 let delala na področju duševnega zdravja, 12 pa pa v nizozemskem svetu za zaščito otrok. Pisanju se v celoti posveča od leta 2011.

KDO JE POMAGAL ZAJČKU - SLIKANIŠKI SLIKOPIS Z ZAJČKOM IZ STARE LJUDSKE PRAVLJICE

V ospredju slikanice je Zajček z zvončkom, ki mu ta nekoč obvisi na visoki veji. Za pomoč prosi več živali in ljudi in na koncu pride do zvončka. Zgodba o zajčku se začne kot stara ljudska pravljica, nato pa se nadaljuje po svoje. Avtorica Slavica Remškar, ki je bila dolga leta urednica Cicibana, in ilustratorka Anka Kočevar, ki ilustrira za Ciciban, Cicido, Galeb pa tudi samostojne knjige, jo pripovedujeta v obliki slikopisa, s pomočjo katerega lahko pri nastajanju zgodbe sodelujejo tudi najmlajši.

---