Vročina ni bolezen. Je simptom. A lahko je tudi nevarno
Ko patogeni organizmi vdrejo v telo, jih to prepozna in nemudoma sporoči njihovo prisotnost imunskemu sistemu. Vročina je simptom in ne bolezen: je način obrambe mehanizma pred boleznijo, saj s tem zavre razmnoževanje nekaterih mikroorganizmov.
Različne celice začnejo sporočati možganom, krvi in kostnemu mozgu, naj pripravijo obrambo. Nato naše bojne celice, kot so makrofagi, bele krvničke, limfociti, odhitijo na lov za vsiljivci. Del obrambe telesa pred vsiljivci je tudi povišana temperatura – večina patogenov jo namreč težko preživi. Poleg tega naš imunski sistem pri povišani temperaturi deluje hitreje in bolj učinkovito. Povišana temperatura nam torej omogoča, da se lažje spopademo s patogeni.
Lahko je nevarna
Uživanje antipiretikov, ki znižajo temperaturo, hkrati pomaga virusom in bakterijam, da rastejo hitreje, in upočasnjuje naš imunski sistem, to pa podaljša zdravljenje bolezni. Poleg tega boste z uživanjem sredstev za zniževanje telesne temperature morda zakrili druge simptome bolezni in bo zdravnik težje ugotovil, kaj vam je. Zato se velja, če vročina ni zelo visoka, pred jemanjem antipiretikov posvetovati z zdravnikom.
Vročino je treba nižati pri otrocih, saj lahko povzroči nastanek vročinskih krčev.
Po drugi strani pa je visoka telesna temperatura lahko nevarna. Povišana telesna temperatura je dvig telesne temperature nad 37 °C merjeno pod pazduho. Kako reagirati, kadar imamo vročino, je odvisno predvsem od starosti. Za odraslega je neprijetna, nevarna pa, če je višja od 39 °C. Pri dojenčkih ali malih otrocih pa lahko že rahlo povišana temperatura odraža resnejše bolezensko stanje. Če ima vročino 38 stopinj Celzija dojenček, star tri mesece ali manj, je nujno poklicati zdravnika, tudi če ne opažate nobenih drugih simptomov.
Dovolj pijemo in počivamo
Povišana telesna temperatura je, kot rečeno, obrambni mehanizem telesa, s pomočjo katerega se spopade s povzročitelji bolezni in jih poskuša uničiti. Zato je koristna in mora biti njeno zniževanje premišljeno. Velja, da vročine ni treba zniževati, če je nižja od 38,5 °C. Treba jo je nižati pri otrocih, saj lahko povzroči nastanek vročinskih krčev, prav tako pri odraslih, ki imajo srčno ali pljučno bolezen, saj zvišana telesna temperatura poveča potrebo po kisiku.
Nižamo jo z antipiretiki, ki so hkrati tudi analgetiki, torej blažijo bolečino. Najpogostejši je paracetamol, učinkovita je tudi acetilsalicilna kislina, a je ne dajemo otrokom do 12. leta starosti, saj poveča tveganje za nastanek reyevega sindroma, ki lahko povzroči tudi smrt.
Pri povišani telesni temperaturi je nujno dovolj piti, vodo, sveže stisnjene sokove, nesladkane čaje. Ker se obenem tudi potimo, je priporočljivo dodajanje elektrolitov. Kadar telesna temperatura ni močno povišana, se lahko zatečemo k naravnim sredstvom za zniževanje. To so obkladki, gazo namočimo v hladno vodo, prhanje ali hladna kopel. Pri slednji je pomembno, da temperaturo vode znižujemo postopoma. Predvsem pa počivamo.
Med naravnimi metodami sta tudi prha in kopel.
