Prav povezovalnim izzivom smo namenili 3. Konferenco povezovanje kmetijstva in turizma, ki se je odvila v petek, 16. aprila, in je povezala vse ključne deležnike, ki so delili svoje izkušnje ter predloge za prihodnost. V Sloveniji je na kmetijah 1212 registriranih dejavnosti v povezavi s turizmom, od tega je 587 turističnih kmetij z nastanitvijo in 486 izletniških kmetij.
Ker praktično nobena dejavnost ne more dolgoročno obstati brez vlaganja in razvojnih korakov, je bila med prvimi informacijami, ki smo ji prisluhnili na konferenci, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ko je mag. Aleš Irgolič, sekretar na ministrstvu, zelo pregledno predstavil spodbude in ukrepe ministrstva.
Razvojni denar je na voljo
Konec lanskega leta je MKGP za naložbe v predelavo, trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov namenil 13,2 milijona evrov nepovratnega denarja, s čimer je podprl 151 naložb. Že maja bo iz Inštrumenta Evropske unije na voljo denar za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti na podeželju, iz tega vira bo prav tako denar tudi za podporo za sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni.
Prav tako maja bo v regijah Pomurska, Koroška in Podravska denar za naložbe v izgradnjo štiripasovne infrastrukture, avgusta pa razpis za naložbe v krožno gospodarstvo in diverzifikacijo dejavnosti na kmetijah. Sta pa bila za kmetije za blažitev posledic covida sprejeta tudi dva odloka, tretji je v pripravi in bo veljal za obdobje po 1. februarju letos.
Mag. Irgolič je nanizal tudi nekaj dobrih praks lokalnega razvoja, kot so blagovna znamka Okusi Rogle, kolektivna blagovna znamka KBZ Dolina Soče, ki je lep primer povezovanja ekoloških kmetov, živilcev, rokodelcev, turističnih in gostinskih ponudnikov, pa blagovno znamko Dobrote Dolenjske in kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija, ki daje poudarek na povezovanje kmetov, vinarjev in turističnih kmetij.
Kaj prinaša platforma G
O njih je spregovorila tudi doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec iz ProVITAL, ki svoje znanje prenaša tudi študentom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Izpostavila je izjemno prodornost Slovenije na področju destinacijskih in kolektivnih znamk ter našo gastronomsko odličnost, saj imamo v Sloveniji kar 24 gastronomskih regij in 400 avtentičnih lokalnih jedi.
»Je pa ustvarjanje destinacijske blagovne znamke tek na dolge proge in izpustiti ne smemo nobenega od petih nujnih in preudarnih korakov, to pa so analiza in diagnoza, strateški načrt, ki naj ima pogled vsaj v naslednjih 10 let, akcijski ter komunikacijski načrt ter seveda spremljanje in ugotavljanje doseganja zastavljenih ciljev.
Dr. Tanja Lešnik Štuhec je med drugim napovedala tudi platformo G. »Gre za več kot samo za rezervacijski sistem. Turističnim krajem oziroma destinacijam omogoča, da ponudbo turističnih nastanitev povežejo z doživetji ter ponudbo lokalne hrane in izdelki obrti v verige vrednosti. S priložnostjo kreiranja novih in inovativnih turističnih produktov bodo destinacije lažje izrazile in tržile svojo lokalno avtentičnost, kot je do sedaj še ni bilo mogoče in postale konkurenčnejše,« poudarja strokovnjakinja.
V boj proti digitalni podhranjenosti
Kako so novonastale razmere zaradi korone spodbudile deležnike na področju turizma k odkrivanju nujnosti in prednosti digitalizacije, je orisal Siniša Topalović, mednarodni strokovnjak za turizem, hotele in prosti čas družbe Horwath HTL. »Korona je turistično branžo po prihodkih potisnila za 30 let nazaj.« Zaostankov v digitalnem razvoju so se tudi zato lotili pospešeno z veliko angažiranostjo zlasti na področju prodaje in vidnosti, kar bo turistično industrijo in agroturizem dvignilo na višjo raven, je prepričan Siniša Topalović.
Ob primerih dobrih praks je Topalović opozoril na pomen umetne inteligence ter preudarne uporabe podatkov za nenehno nadgrajevanje odnosa z obiskovalci. »Digitalna transformacija poteka in korakov nazaj ne bomo delali.«
Izzivi, rešitve, potenciali
Še bolj pronicljiv pogled na aktualne razmere na turizem in gostinstvo na podeželju pa je dala dinamična okrogla miza na temo Odkrivamo potenciale za preboj turizma na podeželju. Na njej so sodelovali mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij, Gašper Puhan, predsednik JRE Slovenija ter Aleks Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov Slovenije. »Izhajali bomo iz Strategije razvoja slovenskega turizma, ki ima odlično vizijo petzvezdične in v trajnost usmerjene destinacije. To je naš kapital za uspešno okrevanje,« je poudarila mag. Maja Pak.
Med razvojnimi orodji pa je omenila Zeleno shemo, ki na sistematičen način in pod eno krovno organizacijo spodbuja trajnostni razvoj tako pri ponudnikih kot pri destinacijah. Trajnost pa smo nadgradili z varnostjo in oblikovali znamko Green&Safe.« Je pa za finančno pomoč deležnikom v turizmu v pripravi interventni zakon za turizem, več razpisov za pomoč agencijam in destinacijam pri promociji pa je odprtih tudi preko STO.
»Zavedamo se, da bo konkurenca izjemno težka, zato se je treba že sedaj res dobro pripraviti. Dobro moramo poznati spremembe na trgu in spremenjeno vedenje turistov. Te bo potrebno na novo segmentirati,« je med drugim opozorila Pakova. Je pa optimistična, saj je raziskava Evropske turistične komisije pokazala, da bo kar 60 odstotkov Evropejcev v naslednjega pol leta potovalo. Ob vsem tem pa moramo v čim večji meri izrabljati prednosti digitalizacije in digitalnih orodij.
Kako gre gostincem in vinarjem ter turističnim kmetijam
Da je za nami in tudi pred nami zahtevno obdobje, so poudarili tako Puhan, Vimpolšek in Simčič. Slednji je pojasnil, da so zaradi covida najbolj trpeli manjši vinogradniki, ki so vezani na lokalni trg, medtem ko »se je po drugi strani pokazalo, da je bilo še kako pomembno v preteklosti vlagati v tuje trge, saj se je na primer azijski trg zelo hitro pobral in v Šanghaju smo se preko partnerjev slovenski vinarji že lahko predstavili. Nekaj denarnega toka pa smo lahko ustvarili tudi poleti, ko so nas lahko obiskovali domači turisti, in seveda s prodajo na domu,« je opisal Aleks Simčič, ki je prepričan, da bi lahko bili v Slovenji gostinski lokali, ki ponujajo tudi hrano, ob prilagoditvah že lahko odprti.
Svoje nezadovoljstvo zaradi prepovedi dela je izrazil tudi Matija Vimpolšek. »Stanje na turističnih kmetijah je alarmantno. Zaprti smo še sedem mesecev. Državi smo sicer dali pobudo, da bi bili na vsi turistični delavci čim prej cepljeni.« Da so razmere bolj zahtevne, kot bi si sploh lahko zamislili, je menja tudi Gašper Puhan, predsednik JRE Slovenija. »Vsak mesec, ko se prepoved dela podaljšuje, situacijo močno slabša,« je poudaril Puhan, ki je opozoril tudi na nekatere šibkosti PKP, ga pa hkrati veseli, da se je gostinski sektor še tesneje povezal.
Kaj delajo najboljši
Izjemno pomemben del konference je bila tudi predstavitev najboljših praks, ki so jih prepoznali v okviru javnega razpisa Najboljše prakse povezovanja kmetijstva in turizma 2020. Na razpis, ki je potekal med 25. januarjem in 22. februarjem, so dobili kar 36 prijav.
V kategoriji Dobre prakse pri povezovanju kmetijstva in turizma, pri čemer je bila pomembna predstavitev poslovnih prijemov, prodajnih poti in edinstvene ponudbe so se predstavili Dežela doživetij Log, Zavod za turizem, kulturo in mladino Brda s projektom Briška češnja v vsak dom ter Dobrote Dolenjske.
V kategoriji nove ideje in načrti pa so bili med najboljše tri izbrali projekti in sicer Kmetije Koroša s paketom domačih dobrot po kolesarjenju ali supanju, prva vrtljiva medena slaščičarna na svetu družinskega podjetja Perger 1757 ter vinsko doživetje v letalu destinacije Ravno polje. Je pa Žiga Koroša s Kmetije Koroša udeležence konference nagovoril, naj podprejo slovenske turistične kmetije in lokalne pridelovalce, saj brez zdravega kmetijstva družba ne more. »Brez kmeta in kmetij se ne bo dalo, saj brez zdrave in domače hrane ne o šlo in pika.«
Konferenco je zaokrožil pogovor s chefoma Davidom in Gregorjem Vračkom.
Ob 3. konferenci Povezovanje kmetijstva in turizma smo izdali tudi posebno prilogo Povezovanje kmetijstva in turizma z naslovom Spoznajte rešitve za izzive v turizmu, gostinstvu in na kmetijah. Njeno vsebino si lahko brezplačno pretočite tukaj. Če pa si želite ogledati konferenco, pa ste vabljeni na Youtube link.
