Oče kraljice Elizabete II. je umrl 6. februarja 1952, njeno kronanje pa je potekalo 2. junija 1953. Foto: EPA
Oče kraljice Elizabete II. je umrl 6. februarja 1952, njeno kronanje pa je potekalo 2. junija 1953. Foto: EPA

Pred uradno najavo kronanja Karla III., ki je britanski prestol zasedel septembra, potem ko je umrla njegova mati, kraljica Elizabeta II., so v javnost pricurljale prve informacije o pomembni slovesnosti. Kronanje, ki bo uradno naznanilo začetek vladanja Karla III., naj bi se najverjetneje v Westminstrski opatiji odvilo 3. junija leta 2023.

Celotna slovesnost, ki naj bi potekala skoraj točno 70 let po kronanju pokojne britanske monarhinje, naj bi sicer ostala zvesta dolgoletnim tradicijam. Obenem naj bi predstavljala vizijo moderne monarhije novopečenega vladarja, ki sicer namerava nadaljevati zapuščino svoje matere. Kralj namreč zagovarja preprostejšo monarhijo, ki odraža situacijo, s katerimi se spopadajo britanski prebivalci.

Ker ti trenutno močno čutijo posledice višanja cen energentov in hrane, naj bi v skladu s tem tudi slovesnost skromnejša. Tako naj bi bil celoten obred, ki naj bi bil sicer osrednji dogodek večdnevnega praznovanja, "krajši, manjši in cenejši", kot je bilo kronanje Elizabete II. 2. junija 1953. Takrat se je dogodka v Londonu udeležilo okoli 8000 gostov, zaradi varnosti pa naj bi jih Westminstrska opatija trenutno sprejela le okoli 2000, kar pomeni velik zalogaj za načrtovalce, poroča Independent.

Karel III. bo zaprisegel anglikanski cerkvi, a je že razjasnil, da želi biti na čelu Velike Britanije, ki spoštuje vse vere. Na kronanju naj bi se mu tako v luči moderne britanske raznolikosti pridružili tudi predstavniki različnih ver in skupnosti.

Junija 2023 bo sicer Karel III., ki mu bodo nadeli več kot dva kilograma težko zlato krono sv. Edvarda ter predali žezlo in kraljevsko jabolko, imel 74 let, tako pa bo postal najstarejša oseba v britanski zgodovini, ki je bila okronana. Trenutno se pogovori o tem, kateri dnevi bodo postali uradni prazniki, nadaljujejo.