T.i. antipsihiatrična struja, ki je kot gibanje nastala v 60-ih letih prejšnejga stoletja, izpodbija tradicionalne prakse in teorije psihiatrije. Kritična je predvsem do institucionalizacije duševnih bolezni, medicinskega modela duševnih motenj in uporabe psihiatričnih zdravil.
Glavni predstavniki antipsihiatričnega gibanja, kot so R.D. Laing, Thomas Szasz in Michel Foucault, so trdili, da so mnoge t. i. duševne bolezni dejansko normalni odzivi na nenormalne družbene in okoljske razmere ter da psihiatrija pogosto deluje kot sredstvo socialne kontrole, ki marginalizira in stigmatizira posameznike, ki se ne prilegajo družbenim normam.
Kaj na tovrstne kritike odgovarja strokovna direktorica Psihiatrične bolnišnice Idrija, psihiatrinja in psihoterapevtka Anica Gorjanc Vitez?
Ali bi sodobna psihiatrija lahko presegla tovrstne očitke in resnično podprla posameznike v stiski ter upoštevala njihovo celovitost?
Psihiatrinja Gorajnc Vitez meni, da so zdravila zgolj rešilni jopič. Delujejo namreč hitro in človeka hitro 'potegnejo' iz psihoze. Vendar se ne bi smeli zanašati le na rešilni jopič, saj nas bo na tak način tok življenja odnesel. Naučiti se je potrebno plavati. Plavati pa uči psihoterapija.
Poglejte si še:
- Anica Gorjanc Vitez o psihiatriji in duševnih motnjah (podkast Modra soba)
- 9 nasvetov, kako razrešiti medgeneracijsko travmo
Celoten podkast Modra soba: Krmarjenje s travmo:
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
