Zdravstveni minister Bešič Loredan je dejal, da se ekipa na ministrstvu intenzivno pripravlja na pripravo interventnega zakona. Osnutek bo dokončan do prihodnje srede, je napovedal. Foto: STA/YouTube
Zdravstveni minister Bešič Loredan je dejal, da se ekipa na ministrstvu intenzivno pripravlja na pripravo interventnega zakona. Osnutek bo dokončan do prihodnje srede, je napovedal. Foto: STA/YouTube

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dan po primopredaji poslov na novinarski konferenci predstavil nekaj osrednjih članov svoje ekipe in načrtovane poteze. Kot je povedal, je generalna sekretarka na ministrstvu Tanja Maršič z Univerze na Primorskem, vlogo vodje kabineta pa je prevzela pravnica Sandra Kašca, ki je do zdaj delala v Luki Koper. Svetovalka, ki bo zadolžena za komunikacijo med ministrstvom in predsednikom vlade, je Tjaša Vidic, ki je bila sicer vodja kabineta nekdanjega zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča. Kot je Loredan pojasnil že na zaslišanju pred matičnim odborom, bo v ekipi ministrstva tudi Marušič, ki bo novi vodja strateškega svet za prenovo zdravstvenega sistema, njegova naloga bo v 12 mesecih pripraviti vizijo razvoja.

Sorodna novica Matični odbor podprl Bešiča Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv"

Med najožjimi člani Loredanove ekipe je tudi Aleš Šabeder, ki je vlogo ministra za zdravje opravljal pod Šarčevo vlado. Zdaj bo kot svetovalec pooblaščen za vodenje direktorata za ekonomiko in direktorata za razvoj. "Njegova ključna naloga je s preostalo ekipo vzpostaviti čim prej delujoč urad za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu," je dejal Loredan in pojasnil, da urad že ima pravne podlage in bo po njegovih napovedih zaživel v roku od dveh do treh tednov. Ko bo vzpostavljen, bosta direktorata za ekonomiko in razvoj ukinjena, je dodal.

Direktorat za javno zdravje ostaja in bo po napovedih ministra močan, najmočnejši pa bo direktorat za zdravstveno varstvo. "Ta se bo okrepil in je že okrepljen," je dejal Loredan in pojasnil, da ga bo vodil patolog Iztok Kos iz šempetrske bolnišnice. Na ta direktorat prihaja tudi pravnica Tina Jamšek, ki je že delovala na ministrstvu za zdravje.

Ob tem bo na ministrstvu deloval tudi direktorat za zdravstveno nego, ki ga postavlja državna sekretarka. Kdo ga bo vodil, bo znano najpozneje v dveh tednih, je dejal Loredan. Enako velja za direktorat za digitalizacijo, ki bo tudi deloval v organizaciji ministrstva za zdravje. "Informatizacija in digitalizacija sta tisto, na kar polagamo zelo veliko," je poudaril minister.

Osnutek interventnega zakona bo dokončan sredi prihodnjega tedna

Loredan je ob tem dejal, da se ekipa na ministrstvu intenzivno pripravlja tudi na pripravo interventnega zakona, s katerim bodo po napovedih med drugim za zdravstvo namenili 500 milijonov evrov, pričakovati pa je tudi ukrepe za okrepitev primarnega zdravstva. Osnutek zakona bo dokončan do prihodnje srede, je napovedal minister. "Potem bomo v koaliciji prek odbora za zdravstvo sprožili vse ustrezne postopke," je napovedal. "Vsi na ministrstvu v tem trenutku intenzivno delamo. Prišli smo z ekipo, vemo, kaj delamo, noben tekoči posel se ni ustavil, stvari tečejo gladko, primopredaja je bila v redu," je dejal minister. Trenutni fokus njegove ekipe je, da bo "do konca junija ministrstvo za zdravje v celoti reorganizirano, da bo to operativna, hitro delujoča, vitalna struktura".

Svetovalka Tjaša Vidic (druga z desne) je na tiskovni konferenci dejala, da so se
Svetovalka Tjaša Vidic (druga z desne) je na tiskovni konferenci dejala, da so se "vse aktivnosti začele naslednjo minuto po primopredaji". Foto: STA/Youtube

Svetovalka Tjaša Vidic je dejala, da so se "vse dejavnosti začele naslednjo minuto po primopredaji". Glede priprave interventnega zakona se je po njenih besedah del ekipe že oblikoval, danes pa se ji bo pridružilo še nekaj strokovnjakov. "Računamo, da bo v prihodnjem tednu osnutek dokončan," je potrdila napovedi ministra.

Poudarila je, da se pri reorganizaciji zdravstvenega sistema zadeve ne ustavljajo. "V najkrajšem mogočem času bomo poleg strateškega sveta za zdravstveno nego imenovali tudi napovedani strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema in seveda zdravstveni svet," je napovedala. Izrazila je željo, da bo komunikacija s kabinetom predsednika vlade potekala redno in da bo premier Robert Golob obveščen o vsem. "Ker je zdravstvo prioriteta," je poudarila.

Šabeder zadolžen za prilagoditev in profesionalizacijo nadzora javnih zavodov

Aleš Šabeder je v uvodu izrazil zadovoljstvo, da je lahko znova del ekipe na ministrstvu za zdravje. "Tokrat v nekoliko drugačni vlogi," je dejal nekdanji zdravstveni minister. Kot je v uvodu pojasnil že Loredan, Šabeder trenutno vodi dva direktorata, ki se bosta v nadaljevanju po ustanovitvi urada za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu delno preoblikovala in dala tudi kadrovske temelje za sestavo novega urada. "Skozi leta se ugotavlja, da bo treba na področju nadzora javnih zdravstvenih zavodov to funkcijo nekoliko prilagoditi, profesionalizirati in delo približati tudi funkciji nadzora, kot jo poznamo tudi v gospodarstvu," je pojasnil odločitev za ustanovitev novega urada, ki bo po njegovih napovedih vključeval strokovnjake s področja prava, ekonomije in zdravstva.

Sorodna novica Bešič Loredan: V zdravstveni sistem dajemo 500 milijonov evrov, da ga poženemo do zgornjih meja

Urad bo poleg nadzora nabav pokrival kakovost v zdravstvu. Šabeder je dejal, da gre za pogosto podcenjeno temo, ki je kadrovsko šibka. "Trenutno na ministrstvu za zdravje za kakovost skrbita dva sodelavca, kar je glede na obseg del in nalog in seveda pomembnost tega področja bistveno premalo," je dejal. Tretje področje urada bodo tudi investicije, ki bodo v prihodnjih letih večje kot v preteklosti, zato bo po mnenju Šabedra urad lažje zagotovil, da bodo investicije izpeljane bolj kakovostno in učinkoviteje.

Urad bo pripravil tudi sistemski zakon za ustanovitev samostojne agencije, ki bo po implementaciji zakona tudi prevzela naloge urada. "Na prvi seji vlade je bil sprejet sklep, ki daje pravno podlago za ustanovitev urada," je pojasnil Šabeder in dodal, da bodo zdaj pripravili akt, statut, kadrovski, finančni načrt in vse drugo za njegovo ustanovitev.

Predstavnica službe za odnose z javnostmi Andreja Čmaj Fakin je ob tem dejala, da je "skrajni čas, da ljudem znova povrnemo zaupanje v zdravstvo in zdravstveni sistem". Vloga službe za odnose z javnostmi bo po njenih napovedih zato zelo proaktivna: "Skušali bomo z zelo pozitivnim PR-om ljudem povrniti to zaupanje, okrepili bomo komunikacijo na naših družbenih medijih, prizadevali si bomo tudi za to, da bo komunikacija z drugimi deležniki na področju zdravstva v Sloveniji potekala hitro in dvosmerno." Napovedala je tudi redno sklicevanje novinarskih konferenc.

Direktor NIJZ-ja Milan Krek ne namerava odstopiti, saj ni bil imenovan politično, pač pa zaradi strokovnih kompetenc, je zatrdil. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Direktor NIJZ-ja Milan Krek ne namerava odstopiti, saj ni bil imenovan politično, pač pa zaradi strokovnih kompetenc, je zatrdil. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Krek: Politika pritiska, naj odstopim

V medijih so v petek zaokrožile informacije, da namerava direktor NIJZ-ja Milan Krek podati svoj odstop. Krek je za STA poudaril, da politika nanj pritiska, naj odstopi, a tega ne namerava storiti. Odstopil, kot pravi, ne bo, ker na položaj ni bil imenovan politično, pač pa na podlagi strokovnih kompetenc.

Loredan glede Kreka: Nisva se pogovarjala o njegovih naslednjih korakih

Loredan je glede morebitnih menjav v vodstvu NIJZ-ja potrdil, da se je v četrtek na kratko sešel z Milanom Krekom in mu predstavil vlogo, ki jo bo pod njegovim ministrovanjem prevzel NIJZ. "Predstavil sem mu svoje mišljenje in tisto, kar bo ministrstvo počelo, nisva pa se pogovarjala o korakih, ki jih bo Milan Krek naredil," je dejal.

Na vprašanje, kaj bo ministrstvo storilo, če Milan Krek ne odstopi s položaja, je Loredan dejal, da je to v domeni sveta zavoda in da minister teh stvari ne more početi. "Počakali bomo na prihodnji teden. Dejstvo je, da bomo vodenje epidemije in strategije predali NIJZ-ju," je napovedal.

Na vprašanje, če ga morda namerava razrešiti sam, je poudaril, da je to v pristojnosti sveta zavoda Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v katerega je vlada na prvi seji v sredo ponoči že imenovala nove predstavnike.

Golob namignil, da bi NIJZ lahko prevzel Ivan Eržen

Na menjavo Kreka na čelu direktorja NIJZ-ja so sicer konec aprila, po volitvah v DZ-ju, kazale izjave premierja Roberta Goloba. V pogovoru za oddajo Tarča na Televiziji Slovenija je namreč namignil, kdo bi utegnil zasesti nekatera ključna mesta. Med drugim je dejal, da na čelu NIJZ-ja znova vidi nekdanjega direktorja inštituta Ivana Eržena.

Ta je v kratkem odzivu na vprašanje, ali bi bil ponovno pripravljen prevzeti to funkcijo, zapisal, da "če se bo Milan Krek odločil za odstop, je potem to ena od možnosti rešitve, vsaj začasne". A je Krek takrat možnost odstopa takrat zanikal. Kot je dejal, bo še naprej branil NIJZ, ker so po njegovih besedah že do sedaj nekatere politične stranke hotele in bodo očitno še naprej hotele imeti vpliv v inštitutu.

Bešič Loredan napovedal intervencijski zakon v zdravstvu