Pisateljica Alma M. Karlin se prebija med prepoznavnejše Slovenke in Slovence, o čemer priča to, da se bodo njenemu delu poklonili v Cankarjevem domu in v sklopu programa gostovanja Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na njem bodo trije muzeji v petek odprli razstavo njenih literarnih del, potopisov in umetniških del, ki so nastala po njenem navdihu.

Sorodna novica Cankarjev dom bo v 5. nadstropju dobil novo dvorano

Cankarjev dom začenja novo sezono z novo dvorano, poimenovano Dvorana Alme Karlin
V barvah Alme M. Karlin so prvi del sezone zasnovali, ker bo letošnja prva, v kateri bo CD polno zaživel z novo dvorano, ki so jo poimenovali po tej svetovni popotnici in pisateljici, je povedala direktorica CD Uršula Cetinski. "Dvorana je manjša, v njej je lahko 80–100 ljudi in bo namenjena različnim dogodkom, s tem, da bo v letošnji sezoni poudarek na novem ciklu večerov Almini večeri," je pojasnila Cetinski. V sklopu cikla bodo na sporedu pogovori z avtorji in avtoricami potopisov, po katerih je Karlin znana.

Na včerajšnjem dnevu odprtih vrat so se obiskovalci lahko udeležili tudi odprtja panojske razstave o nedavno odkritih popotnih dnevnikih Alme M. Karlin Peš po domačih krajih in predstavitve istoimenske knjige. "Najpogosteje je hodila v okolico Celja, potem njene najljubše poti so jo vodile v Laško in potem po celotnem Posavju. Razstava tudi kaže, da je bila Alma zelo rada v gosteh pri graščakih, ki pa so bili v tistem času že precej obubožani," je povedala Jerneja Jezernik, prevajalka in poznavalka življenja Alme Karlin.

V sezoni Alme Karlin so na odprtem dnevu predstavili vrhunce prvega dela 44. sezone
Sezona zlatega abonmaja se bo začela 20. oktobra, natanko 30 let po tistem, ko je v CD zazvenel prvi koncert takrat novega koncertnega cikla. Odprli ga bodo Dunajski simfoniki z dirigentom Jaapom van Zwednom in violinistko Simone Lamsma. V programu klasičnih koncertov je Aleš Drenik za 11. oktober napovedal recital pianista Urbana Staniča, ki bo med drugim interpretiral tri stavke iz baleta Petruški Stravinskega in noviteto Tilna Slakana.

Sorodna novica Sama okrog sveta – življenjska pot Alme M. Karlin

V programu druge glasbe so predstavili koncerte v ciklih Glasbe sveta in Cankarjevi torki, ob tem pa tudi tradicionalni novoletni koncerti Vlada Kreslina, ki se bodo zvrstili ob njegovi 70-letnici. Cikel Glasbe sveta bo 15. oktobra odprla predstavnica portugalskega fada Cristina Branco, ki bo predstavila svoj 18. album. Vodja programa Bogdan Benigar je povedal, da bo po vrsti velikih imen tega žanra, ki so jih že gostili v CD, izvajala tradicionalni fado. Pozneje v sezoni bodo nastopile še mehiške pevke mariachija Flor de Toloache, hrvaški orkester Mimika Orchestra, alžirska zvezdnica Souad Massi, francoska pevka iz Maskarenskih otokov Ann O'aro in drugi.

Andrej Jaklič je iz programa gledališča in plesa predstavil gostovanje nemškega gledališča Schauspielhaus Bochum s predstavo Otroci sonca Maksima Gorkega v režiji Mateje Koležnik, ki bo v abonmaju Veličastni gostovala 7. oktobra. Kot je pojasnil, bodo odmevno predstavo "ujeli", potem ko se bo vračala z beograjskega festivala Bitef. S področja sodobnega plesa bo abonma vseboval tudi predstavo Re:inkarnacija nigerijskega koreografa Qudusa Onikekuja in veliko januarsko koprodukcijo, tokrat bo to plesni Faust Edwarda Cluga v sodelovanju s SNG-jem Maribor.

Osrednji dogodek filmskega dela bo novembrski mednarodni filmski festival Liffe, pred tem pa je Simon Popek omenil še dva dogodka: 5. in 7. oktobra bodo predvajali film oskarjevca Oliverja Stona Jedrska zdaj, združeno z okroglo mizo o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, ter 20. oktobra v sodelovanju s festivalom Poklon viziji najnovejši film bolgarskega režiserja Stefana Komandareva Blagine lekcije.

V razstavni program je kustosinja Katarina Hergouth uvrstila veliko razstavo o slovenskem panku in fotografiji, ki jo bodo odprli 4. decembra v sodelovanju z ZRC SAZU. Na njej bodo s svojimi fotografijami zastopana imena, kot so Tone Stojko, Božidar Dolenc, Dušan Gerlica in Jože Suhadolnik. Kot je povedala kustosinja razstave Marina Gržinić, je slovenska fotografija, ki je nastala v povezavi s pankom, spremenila tudi fotografijo samo.

V kulturnovzgojni program je Barbara Rogelj med drugim uvrstila dramatizacijo Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem, za katero je poskrbel Goran Vojnović, kongresni del pa bo v tem mesecu po napovedih Brede Pečovnik gostil mednarodno konferenco za razsvetljavo.

Sorodna novica Trije slovenski muzeji v Frankfurtu z razstavo o Almi Karlin, na ogled tudi prve izdaje knjig

Alma Karlin tudi v Frankfurtu
Od petka, 15. septembra dalje, pa bo na ogled tudi razstava, posvečena Almi Karlin, v Frankfurtskem muzeju. Začasno razstavo pripravljajo Pokrajinski muzej Celje (PMC), Muzej novejše zgodovine Celje (MnZC) in Slovenski etnografski muzej (SEM) in bo na ogled v frankfurtskem Haus am Dom.

Z naslovom Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica razstava povzema naziv z izvirne Almine vizitke, s katero se je pisateljica uradno predstavljala, obenem pa nakazuje vlogo pisanja v njenem življenju. Osnova razstave so citati iz njenih knjižnih del, s katerimi prevprašuje vedno aktualna vprašanja o položajih moči, vlogi tradicije, vprašanju spolov in družbenih neenakosti.

Razstavno vsebino povezujejo sodobne umetniško-literarne refleksije, med njimi povečave ilustracij in izbor originalov slikarke Huiqin Wang, ki jih je umetnica izrisala za slikanico Milana Dekleve Mala Alma na veliki poti in dopolnila za projekt kratkega animiranega filma Alma, neuklonljiva ženska v režiji Andreja Kamnika. Na ogled bodo tudi kopije stripovske biografije Weltbürgerin aus der Provinz avtorjev Marijana Pušavca in Jakoba Klemenčiča.

Pisateljica po poklicu in srcu
Alma M. Karlin (1889–1950), svetovna popotnica, pisateljica, poliglotka, teozofinja, svetovljanka, rojena v Celju, je svojo pretresljivo življenjsko zgodbo ter izkušnjo osemletnega potovanja okoli sveta prelila v svoja literarna dela. V osrednjem delu razstave se z izbranim spremnim gradivom tako predstavlja 36 prvih knjižnih izdaj potopisov iz 30. let 20. stoletja, ki veljajo za njena najodmevnejša in najbolj prepoznavna dela. Poleg knjig iz njenega zgodnejšega obdobja ustvarjanja bodo na ogled tudi tiste, ki so prvič izšle šele po avtoričini smrti. Razstavljeno gradivo priča o povezavah in prizadevanjih med pisateljico, njenimi deli, kritiki in različnimi založniškimi hišami.