Mali plac za prihodnost (Mali plac) je spletna tržnica, ki že osem let povezuje kupce s kmeti. Deluje po preprostem, a učinkovitem poslovnem modelu. »Ponujamo sveže sezonske pridelke po pošteni ceni, naročanje po spletu in osebni prevzem na 26 mestih po Sloveniji. Več kot tisoč družin tako vsak teden kupuje sezonsko hrano, ki je sveža, ni skladiščena in je lokalno pridelana. Vsi ponudniki razen enega so iz Slovenije, mandarine in druge agrume pa dobimo s kmetije Matka Šamića v dolini Neretve,« pravi ustanoviteljica Malega placa Ana Ljubojević.
Od nakupov za družino do spletne tržnice
V mladosti je kot stevardesa potovala po svetu, nekaj let je celo delala za kraljevo družino v Savdski Arabiji, na njihovem zasebnem letalu je vodila protokol. Ljubezen jo je pred 12 leti pripeljala v Ljubljano, kjer se je zaposlila. Najprej je delala kot vodja prodaje v podjetju, ki proizvaja in trži ekološka gnojila in pripravke za zaščito rastlin, nato kot vodja nabave pri tehničnem trgovcu. Ob redni službi je ljubiteljsko razvijala skupnost Mali plac. »Ideja se je rodila, ko sem za svojo družino iskala domačo hrano, ki bi jo kupila neposredno od kmetov. Tak koncept skupnostnega nakupovanja sem poznala iz Zagreba, kjer sem prej živela,« dodaja Ana Ljubojević.
Leta 2014 se je povezala s petimi kmetijami, danes sodelujejo z 20. Kmalu so v ponudbo dodali pekovske izdelke z drožmi celjske Pekarne Duhec, sezonsko zelenjavo in sadje, ekološko meso kmetij Mehak in Kolarič, čilijeve omake, surovo kozje in kravje mleko, sire ter druge mlečne izdelke, Anjine domače štruklje, sveže mlete moke, slovenska olja, med, gobe mladega novomeškega podjetnika pod imenom Fungalist. Sodelujejo z briško sadjarsko kmetijo Drnovšček in tudi s štajersko kmetijo Krepfl …
Konjiček prerasel v posel
»Zgodba Malega placa na začetku ni bila mišljena kot poslovni projekt. Pravzaprav sem potrebovala dolgo časa, da sem dojela, da je to res posel, od katerega lahko živim. Če bo zadnji del leta tako uspešen, kot prvih devet mesecev, bo skupna prodaja kmetij prek Malega placa v tem letu znašala med 800 in 850 tisoč evri,« ocenjuje Ana Ljubojević.
Spletna tržnica raste predvsem z dobrimi priporočili od ust do ust. Namesto v trženje vlagajo v razvoj kmetij ter mreženje med kmeti in končnimi kupci. Imajo odprto skupino na Facebooku, kjer objavljajo datume prevzemov, naročilnice, recepte, predstavljajo kmetije … »V vsaki naročilnici še enkrat predstavimo ponudnika in kaj trenutno ponuja. Pripravljamo tudi spletno stran, kjer bo vse še bolj pregledno,« napoveduje.
Ponudbo izboljšujejo na željo kupcev
Mali plac je zrasel v nakupovalno skupnost, ki ima več kot 25 tisoč sledilcev na Facebooku in sodeluje z 20 kmetijami na leto. Kupec Malega placa je ozaveščen, veliko mu pomeni stik s pridelovalcem hrane, ve, kaj želi, in se zelo trudi vključiti celotno družino v nakupovalni proces, ocenjuje sogovornica.
Že nekaj let ima stalne dobavitelje, večino je našla po priporočilu. »Pazim na kakovost, dobre odnose in zaupanje,« poudarja. Skupaj s kupci, njihovimi željami in predlogi ves čas izboljšujejo in širijo ponudbo. »Tako se je kmetija Kristan iz Sneberij v Ljubljani, ki prek Malega placa prodaja več kot 30 vrst zelenjave, lotila priprave sezonskih zabojčkov in gajbic za pripravo domače vegete. Želja izpolnjena, kupci zadovoljni. Podoben primer so hrenovke brez aditivov, ki smo jih dali v ponudbo, ker so si jih mame v skupini na Facebooku zaželele za svoje otroke. Seveda smo kupce poučili, da je treba te hrenovke hitro porabiti, saj niso dolgo obstojne,« dodaja Ana Ljubojević.
Kmetje med seboj sodelujejo
Veseli jo, da med kmeti in drugimi dobavitelji, ki se srečujejo na prevzemnih točkah, prihaja do sodelovanja in povezovanja. V sladoledu Sirarnice Rožnik in v medeni torti Anje Vrhnjak, ustvarjalke Anjinih domačih štrukljev, je med čebelarke Urške Intihar. Iz Šamićevih mandarin v gostilni Portus pečejo torto z imenom neretvanska kraljica. Letos so v ponudbi ekološke sadike zelenjave z ekološke kmetije Avšič.
Kmetje so še pred leti svoje pridelke vozili na pet lokacij, trenutno so navzoči na 26 lokacijah po Sloveniji. Ob torkih se zapeljejo od Sežane do Izole, ob sredah z Bleda prek Ljubljane v Novo Gorico, ob četrtkih gredo na Dolenjsko, v petek pa na Štajersko in v Zasavje. Prevzemi potekajo od torka do petka. Le v Ljubljani je prevzem trikrat na teden na dveh lokacijah, v drugih krajih pa enkrat na teden. Kupci pred prevzemom dobijo opomnik, plačajo pa neposredno kmetu.
Prvi cilj je obdržati trenutne cene
Pri Malem placu so še priložnosti za rast prodaje. »Dodali bi lahko še vsaj deset prevzemnih mest, a ne bomo hiteli. Rasli bomo počasi in preudarno. Zaradi podnebnih sprememb so pridelovalci in kmetje po svetu pred velikimi izzivi. Z neposrednim odkupom jim pomagamo, da njihove kmetije živijo naprej. Pri nas dobijo pošteno plačilo in velik krog zvestih kupcev,« poudari Ana Ljubojević.
Bolj kot do rasti prodaje ji je v teh negotovih časih do tega, da bi obdržali trenutne cene, da kupci, ki imajo kljub inflaciji enake plače, ne bi manj naročali ali se ob podražitvi počutili izigrane. »Vem, da na Malem placu za prihodnost ponujamo zdrave, kakovostne in lokalne izdelke. Imamo srčne ponudnike in kupce, ki to cenijo,« še pravi Ljubojevićeva.
