Pregled - svet, 12. 1. (nedelja)

KOEBENHAVN - Danska kraljica Margareta II. je v skladu z napovedjo podpisala izjavo o abdikaciji, s tem ko se je odpovedala prestolu, pa je njen sin samodejno postal kralj Frederik X. Slovesnosti z nagovorom novega kralja se je v Koebenhavnu udeležilo več kot 100.000 Dancev. Abdikacijo je 83-letna kraljica po 52 letih na prestolu podpisala v palači Christiansborg, njen 55-letni sin pa je s tem samodejno postal kralj Danske, Grenlandije in Ferskih otokov, in sicer brez kronanja. Frederik X. je v nagovoru narodu izrazil upanje, da bo združujoč kralj za prihodnost.

GAZA/JERUZALEM - Vojna med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas je vstopila v 100. dan. Združeni narodi so ob tem opozorili, da je vojna v Gazi omadeževala človečnost, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa napovedal, da jih nihče, niti Haag, ne bo ustavil pred zmago. V izraelski operaciji po napadu Hamasa je bilo ubitih že skoraj 24.000 Palestincev. Vodja agencije ZN za palestinske begunce Philippe Lazzarini je ob obisku opustošene Gaze dejal, da strašna smrt, uničenje, razseljevanje, lakota, izguba in žalost v zadnjih 100 dneh omadežujejo našo skupno človečnost. Več tisoč Izraelcev je na shodu v soboto v Tel Avivu pozivalo k izpustitvi talcev, ki so jih pred stotimi dnevi zajeli pripadniki Hamasa, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je pozval k obnovitvi pogajanj za osvoboditev talcev Hamasa.

KAIRO - Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po srečanju z egiptovskim kolegom Samehom Šukrijem v Kairu zavzel za ustanovitev palestinske države in prekinitev ognja na območju Gaze. V skupni izjavi sta pozvala k takojšnjemu končanju vseh nasilnih dejanj, ubijanja in ciljanja na civiliste in civilne ustanove. Kot je dejal Wang, je treba vztrajati pri ustanovitvi neodvisne, popolnoma suverene države Palestine v mejah iz leta 1967 z vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom.

DAVOS - Pred srečanjem Svetovnega gospodarskega foruma je potekala konferenca o Ukrajini. Varnostni svetovalci iz okoli 80 držav so govorili o temeljih za mir v državi. V ospredju je mirovni načrt ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki med drugim predvideva umik ruskih sil z vseh zasedenih ozemelj v Ukrajini - vključno s polotokom Krim, kazni za ruske vojne zločince, odškodnine in varnostna jamstva. Rusija načrt zavrača in ni vabljena na pogovore o njem. V Davos bo pripotoval tudi Zelenski.

TUNIS - V tunizijski prestolnici se je zbralo na stotine ljudi, ki so se spomnili na upor leta 2011, ko je ljudstvo od oblastnikov zahtevalo demokratizacijo in sprožilo t. i. arabsko pomlad tudi po drugih državah v regiji. Protestniki so se zavzeli za izpustitev opozicijskih voditeljev iz zapora. Ob pohodu po osrednji ulici Tunisa so se spomnili na dan, ko je bil odstavljen diktator Zine El Abidine Ben Ali. Sedanji tunizijski predsednik Sajed je bil sicer leta 2019 demokratično izvoljen, a je dve leti pozneje odstavil vlado in razpustil parlament. Kasneje je spremenil ustavo, da bi dodatno centraliziral oblast.

BERLIN - Več tisoč ljudi se je zbralo na shodu proti skrajni desnici, ki je potekal pred Brandenburškimi vrati v Berlinu. Podoben shod so pripravili v bližnjem Potsdamu, udeležila pa sta se ga tudi kancler Olaf Scholz in zunanja ministrica Annalena Baerbock. Pred dnevi so mediji objavili, da so desničarski skrajneži in politiki iz skrajno desne AfD novembra v Potsdamu razpravljali o načrtih za množično deportacijo milijonov migrantov iz Nemčije.

TAIPEI - Novoizvoljeni predsednik Tajvana Lai Ching-te je po zmagi na sobotnih volitvah zagotovil, da bo branil otok pred kitajskim ustrahovanjem. Tajvansko zunanje ministrstvo je pozvalo Peking k spoštovanju volilnega rezultata. Peking je sporočil, da rezultati volitev ne bodo preprečili ponovne združitve Kitajske. ZDA so čestitale zmagovalcu, s tem pa vznemirile Peking, ki je opozoril ameriško stran, da gre za kršenje načela ene Kitajske in zaveze ZDA, da bodo imele le neuradne odnose s Tajvanom.

TEHERAN - Iz iranskega zapora so po plačilu varščine izpustili novinarki Elaheh Mohamadi in Nilufar Hamedi, ki so ju oblasti zaprle zaradi poročanja o smrti mlade Kurdinje Mahsie Amini. Njuno pisanje je bilo med dejavniki, ki so spodbudili upor številnih Irancev proti oblastem, posebej zaradi zatiranja žensk. Oktobra jima je sodišče izreklo sedem- oziroma šestletno zaporno kazen.

REYKJAVIK - Vulkan v bližini mesteca Grindavik na jugozahodu Islandije je znova izbruhnil. Oblasti so razglasile izredne razmere, okoli 4000 prebivalcev Grindavika pa so še pred izbruhom evakuirali. Napredujoča lava je popoldne dosegla in uničila prve hiše v Grindaviku. Islandski predsednik Gudni Johannesson je zagotovil, da življenja niso ogrožena, je pa lahko tamkajšnja infrastruktura. Oblasti pozorno spremljajo geotermalno elektrarno Svartsengi, ki oskrbuje 30.000 prebivalcev polotoka Reykjanes z elektriko in vodo. Delavci že od novembra gradijo zid za zaščito objekta.

QUITO - V Ekvadorju so izpustili vseh 136 paznikov in drugih zaporniških delavcev, ki so jih za talce vzele kriminalne združbe. S tem se nekoliko umirja dramatično dogajanje po oboroženi akciji ekvadorskih mamilarskih kartelov.

WASHINGTON - Ameriški zasebni lunarni modul Peregrine, ki bi moral pristati na Luni, a so misijo opustili zaradi okvare, potuje proti Zemlji in bo verjetno zgorel v atmosferi, so sporočili iz podjetja Astrobotic. Tako ne bo mogoč niti morebiten trdi pristanek na Luni. Nasa je Astroboticu za misijo in prevoz njenega tovora plačala več kot 100 milijonov dolarjev.