Sezona intimnih zgodb

Nova sezona v Prešernovem gledališču prinaša pet premier. Usmeritev v intimne zgodbe in notranje svetove v zoperstavljanju družbenemu in političnemu.

Predstavitev novega repertoarja je v Prešernovem gledališču vsakokrat znova tisti dan v letu, ko režiserke in režiserji uprizoritev, ki jih bomo gledali v aktualni gledališki sezoni, dodatno razkrijejo svoje načrte in s tem še nekoliko začinijo pričakovanja, ki nato ponovno nabreknejo tik pred posamezno premiero. Repertoar so v Prešernovem gledališču kot običajno objavili ob koncu sezone in že pred poletjem zvesto občinstvo povabili k vpisovanju abonmajev. Da so imena režiserjev in naslovi besedil, ki bodo v novi sezoni uprizorjena na kranjskem odru, prvi znanilec še ene odlične sezone, pove že dober dosedanji vpis, katerega jesenski del se bo začel v ponedeljek in bo potekal do 15. septembra.

»V prejšnji sezoni smo obiskovalkam in obiskovalcem ponudili raznolike, pogosto zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se soočale z izzivi sodobnosti. Glavne nagrade in uvrstitve na festivale so nam zgolj potrdile, kar nam z odzivi na vsaki ponovitvi izkazujejo gledalci,« je na torkovi predstavitvi v Stolpu Škrlovec povedal direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Jure Novak in nadaljeval, da je tudi program prihodnje sezone sestavil s posebno občutljivostjo na družbene razmere, za čas, v katerem smo: »Tudi za za sezono 2023/2024 smo pripravili najboljše kombinacije odličnih predlog, vrhunskih režiserk in režiserjev pa seveda zasedbe naših izjemnih igralk in igralcev ter izbranih gostov.«

Če gre govoriti o rdeči niti repertoarja, bo šlo predvsem za zoperstavljanje osebnega družbenemu. V primerjavi s prejšnjo sezono bo v letošnji namreč večji poudarek na intimnih zgodbah, na notranjih svetovih posameznikov, ki pa hkrati odražajo tudi našo družbeno odgovornost, s katero se kot skupnost moramo ukvarjati.

O svetu Hamletov

Novo sezono bodo septembra odprli z avtorskim projektom Zadnji Hamlet v režiji Lee Kukovičič, uprizoritvijo, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in zavoda Bunker. O njem je v odsotnosti režiserke spregovorila Alma R. Selimović. »Zadnji Hamlet je zadnji del trilogije Ko moški jočejo. Uvedel jo je simpozij Ko moški jočejo, se svet ustavi, njeno nadaljevanje so bile 'jokalne intervencije' na letošnjem Tednu slovenske drame z naslovom Zadnji Hamlet, predigra.« Ekipa ustvarjalcev v trilogiji raziskuje, kako z obravnavo moške čustvenosti, katere simbol so moške solze, razgraditi patriarhat. Eden od simbolov moškega čustvovanja je tudi Hamlet, saj ta lik velja za prvega modernega moškega in je še vedno arhetip. Je moški, ki je ujet v svoje lastne težave in ki se počuti kot središče sveta. Shakespearov Hamlet je tudi eno izmed najbolj uprizarjanih besedil v zgodovini gledališča, a vrednostni svet Hamleta ni vrednostni sistem, h kateremu stremimo danes, čeprav je svet še vedno poln takih moških. Premiera bo 14. septembra v Ljubljani, 20. septembra sledi kranjska premiera.

Tri ženske v žrelu življenja

Že v oktobru sledi druga letošnja premiera, črna komedija Wernerja Schwaba Predsednice, v katerih avtor v duhovitih in iskrivih dialogih mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Za direktorja in umetniškega vodjo Jureta Novaka bo to prva uprizoritev, ki jo bo režiral v Prešernovem gledališču. »Besedilo me fascinira že nekaj let. Tri zrele ženske z družbenega roba odprejo večna vprašanja: kam nas vodi soočenje s čedalje kompleksnejšim svetom, ki nas obkroža, kam se zatekamo po uteho, o čem sanjarimo, medtem ko stvarstvo drvi naprej? V zgodbi protagonistke s sočnim Schwabovim jezikom presegajo lastne meje in fantazije in že od nastanka navdušujejo in škandalizirajo gledalce po vsem svetu,« je povedal Novak; da gre za tri zelo zahtevne ženske vloge, v katerih navdušujejo tri članice domačega ansambla.

Pripoved za starše in otroke

»Že dvajset let naokrog hodim z dramatizacijo knjige Salmana Rushdieja Harun in morje zgodb. Po romanu Satanski stihi leta 1988 in fatvi avtor dve leti ni pisal. Rushdie je potem roman – pravljico napisal za svojega sina, in sicer v času, ko je bil od njega ločen zaradi varnosti. Uspeli so ga obvarovati do napada pred letom dni,« pojasni režiserka Ivana Djilas in dodaja, da je predstava osredotočena na to, da je avtor napisal zgodbo o pripovedovanju in o tem, od kod izhajajo govor in zgodbe in kaj se zgodi, če zmaga tišina.

Pove, da je gledališče tisto, ki mora pripovedovati zgodbe. »Prav je, da je gledališče angažirano, ampak včasih se vprašam, ali je nujno, da nekdo kriči name z odra, saj jaz mislim enako. Harun in morje zgodb je način, kako drugače zapakirati aktualne politične teme, da se ljudje ne čutijo ogrožene,« pove režiserka, ki bo s postavitvijo – kot pravi – družinske pravljice za odrasle nagovorila kar najširše občinstvo – od otrok do njihovih staršev. V drugi polovici januarja.

Človek, narava in kapitalizem

Pomladi bo 54. Teden slovenske drame odprla četrta premiera v sezoni, in sicer uprizoritev slovenske literarne klasike Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija. Kot je slednji povedal, gre za ikonično besedilo, a vendarle zgolj vinjeto v primerjavi s pisateljevo epsko življenjsko zgodbo. »Po tem, ko je pisatelj na Dunaju napisal besedilo in ga poslal uredniku Ferdu Kozaku, mu je ta črtal dele zgodbe, ki so vključevali slovensko in slovansko mitologijo. Ostalo je tisto, kar je suho, trdo, neizprosno in brez svetlobe.« Družina Dihurjev gre od poraza do poraza, trudi se izbojevati bitko z naravo, kapitalom, cerkvijo, ta pa je že vnaprej obsojena na propad. Lorencija znotraj tega boja fascinirata predvsem telesnost in neizmerna volja duha. Predstava nastaja v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj.

Poskus svobode v majhnem mestu

Zadnjo premiero sezone načrtujejo za junij 2024, zato bo v abonmajsko ponudbo uvrščena v naslednji sezoni. Uprizorili bodo dramski tekst Kot vsa svobodna dekleta, v katerem sodobna bosanska dramatičarka Tanja Šljivar spregovori o poskusu svobode v majhnem mestu. Besedilo bo režirala režiserka mlajše generacije Mojca Madon. Zgodba temelji na članku iz rumenega tiska o resničnem dogodku, ko se sedem najstnic s šolske ekskurzije vrne nosečih.

»Avtorica besedila je v središče zgodbe postavila deklice in v vrsti fiktivnih monologov vsaki od njih dala prostor, da spregovori, da dobi svoj glas. Združene v poskusu svobode v majhnem mestu, kot avtorica podnaslovi dramo, razkrivajo okoliščine dogodka in premišljajo o njegovih posledicah. Jasno je, da njihovi narasli trebuhi določajo prihodnost. Ali pač ne? Avtorica svojih protagonistk ne pusti v brezupu,« pove režiserka in doda, da se veseli dela s sedmimi igralkami in njihovega pogleda na situacijo v zgodbi, saj gre seveda za odrasle ženske v različnih življenjskih obdobjih.

Še tri predstave po izbiri

V letošnjo redno abonmajsko ponudbo so v Prešernovem gledališču umestili še tri navdihujoče gostujoče izbirne uprizoritve. Predstave z bolj intimnimi odrskimi postavitvami spregovorijo o pomembnih temah, ki krojijo sodobno izkušnjo sveta. Abonenti si bodo lahko ogledali medgeneracijski dialog o naključnem srečanju, ki spreminja življenja, Pesem ptic v drevesnih krošnjah Jake Smerkolja Simonetija v režiji Ivana Lobode (magistrska produkcija AGRFT in PGK) ali monodramo Tomislava Zajca Franz v režiji Petra Srpčiča (Mestno gledališče Ptuj) ali pa glasbeno predstavo Lee Mihevc in Nika Žnidaršiča Od kod, dekle, si ti doma (AGRFT in Cankarjev dom), ki je z igralkino subtilno osebno zgodbo navdušila že občinstvo na 53. Tednu slovenske drame.

V pripravah je tudi že 54. Teden slovenske drame, ki bi ga s spremljevalnimi dejavnostmi v prihodnje radi nekoliko razširili tudi na čas zunaj festivalskega termina. »Tako bomo med 8. in 12. septembrom gostili srečanje mednarodne mreže The Fence, ki združuje dramatike in producente dramskih del z vsega sveta, v Kranju pa se bodo ob svojem letnem kongresu srečali tudi s slovenskimi ustvarjalci, kar bo dobra priložnost za mednarodni stik, izmenjavo praks in izkušenj, povezovanje ter iskanje možnosti za razvoj in prepoznavnost slovenske dramske pisave v širšem kontekstu. To bo obenem poligon za pripravo obsežnejšega evropskega projekta Dramatike manjših evropskih jezikov, v katerem se povezujemo s sorodnimi evropskimi institucijami, da bi spodbudili ustvarjalno okolje za razvoj 5 dramskih praks, njihovo mednarodno prisotnost in mobilnost,« je povedal pomočnik direktorja Rok Bozovičar.