Pod naslovom Materialna prisotnost mentalnega odtisa v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani predstavljajo Grajfonerjeve grafike velikih formatov v tehnikah gravure in suhe igle, ki so nastale v zadnjih nekaj letih in so večinoma prvič predstavljene javnosti.

Eden najpomembnejših aktivnih slovenskih grafičnih ustvarjalcev, kot pomen Grajfonerja označuje kustos razstave Božidar Zrinski, predstavlja dva grafična ciklusa. Prvi izhaja iz umetnikovih prepoznavnih, enigmatičnih lukenj ter njihove črnine, ki ustvarja neskončno svetlobnih odtenkov, prehodov, odsevov, žarčenja in zastavlja misteriozna vprašanja, kje je začetek podobe, kam nas vodi črta in ali konec sploh obstaja. Drugi se osredinja na proces transformacije ovalnih oblik v brazdasto tkane površine, ki s svojo črnino in reliefno strukturo spreminjajo belino papirja v črno gmoto neskončnosti, v kateri lahko zaznamo spontanost razstavljanja in sestavljanja matrice.

Na razstavljenih delih se zrcali umetnikovo razumevanje ustvarjalnega procesa kot spontanega in sprotnega razvoja matrice, materializiranega v odtisu na papirju ali prvič tudi v bronu. Kot ob razstavi zapiše kustos, Grajfoner ne beleži in posreduje že znanega in videnega, ampak nas napeljuje, da upodobljenemu sledimo, se pred grafičnim listom premikamo in ga opazujemo toliko časa, da uvidimo skrite in manj znane podrobnosti njegovih mentalnih konfiguracij.

Opazovanje Grajfonerjevih grafik je svojevrstna fizična interakcija med gledalcem in umetniškim delom. S premikanjem položaja telesa ne samo raziskujemo haptično zapeljivo površino grafike in se odzivamo nanjo, ampak doživljamo tudi njene prostorske razsežnosti, ki nas vodijo enkrat v eno stran, potem spet v drugo, še piše Zrinski.

Samuel Grajfoner (rodil se je leta 1962 v Mariboru) je redni profesor za grafiko in risbo na Oddelku za likovno umetnost na mariborski Pedagoški fakulteti. Po študiju kiparstva je končal še specialistični študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter se izpopolnjeval v Groningenu na Nizozemskem, Londonu, Parizu in Edinburgu.

Bil je član likovne skupine Mi, s katero je razstavljal v prvi polovici 90. let. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji ter v mednarodnem prostoru. Predstavitev na 28. grafičnem bienalu leta 2009 je potrdila njegovo predanost mediju, ki jo je mojstrsko izkazoval še na številnih poznejših razstavah in s svojo ustvarjalno doslednostjo vseskozi ohranjal kritičen razmislek o položaju grafike v kontekstu sodobne vizualne ustvarjalnosti, njene aktualnosti in izrazne raznovrstnosti.

Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture. Njegova grafična dela so vključena v številne umetniške zbirke. Hranijo jih tudi v dunajski Albertini – kjer so kot odkupne nagrade z 2., 4. in 7. bienala slovenske grafike.