Sreda, 30. 12. 2020, 17.11
3 leta, 4 mesece
Referenduma o sedmem protikoronskem zakonu ne bo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
Državni zbor je danes sklenil, da razpis zakonodajnega referenduma o sedmem protikoronskem zakonu ni dopusten. Sprejemu sklepa so nasprotovali poslanci dela opozicije, ti so vnovič opozarjali, da zakon ob sicer koristnih ukrepih za blažitev posledic epidemije bolezni covid-19 vsebuje tudi določbe, ki s tem niso povezane.
DZ je zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 sprejel v torek pozno zvečer. Državni svet se je danes odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta, poslanci pa so kmalu zatem s 50 glasovi za in 16 proti odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. S tem se zagotavlja pravna podlaga, da bo mogoče zakon hitreje uveljaviti, piše STA.
Sklepu so nasprotovali v poslanskih skupinah LMŠ, Levica in SAB. Kot so opozarjali, zakon pod krinko interventne zakonodaje vsebuje ukrepe, ki so trajne narave in z reševanjem koronske krize nimajo nobene povezave. "Vlada je vanj vključila odpuščanje starejših delavcev, ne da bi upoštevala mnenje sindikatov," je Primož Siter (Levica) spomnil na določbo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev.
Kritični so tudi v SD, vendar je poslanka te stranke Meira Hot povedala, da ne bodo glasovali proti. Želijo namreč, da se koristni ukrepi čim prej uveljavijo.
Je pa opozorila, da se z vsako nenujno in z epidemijo nepovezano vsebino v zakonu tvega, da bo kdo od državljanov sklep o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma izpodbijal na ustavnem sodišču. Tudi ona je spomnila na določbo o upokojevanju starejših delavcev in dejala, da zakon s takšno vsebino ne more spadati med tiste izjeme, o katerih ni mogoče odločati na referendumu.
"Ukrepi so namenjeni predvsem socialno šibkim," je podporo sklepu napovedal Robert Polnar (DeSUS). Ob tem je posebej opozoril na enkratni solidarnostni dodatek za upokojence.
Poslanci koalicije so naštevali še druge določbe zakona, ki prinaša za 550 milijonov evrov pomoči gospodarstvu in posameznikom, med njimi dodatek za zaposlene s plačami do dvakratnika minimalne plače, nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov, denarno nadomestilo zaradi izgube zaposlitve, solidarnostni dodatek za otroke, študente in družine, tudi pomoč gasilcem.
"Želimo si, da pomoč do posameznikov in podjetij pride čim prej," je o podpori sklepu dejala Tadeja Šuštar (NSi).
Državni svet ni izglasoval odložilnega veta
Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na sedmi protikoronski zakon in je tako odprl pot hitrejši uveljavitvi dodatnih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Vseeno je kar nekaj svetnikov menilo, da bi morali zaradi posega v zakon o delovnih razmerjih poslancem naložiti ponovno odločanje o zakonu.
Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je pojasnil, da želi sedmi protikoronski zakon omiliti posledice in vplive epidemije na področjih gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. "Nekateri ukrepi v zakonu so namenjeni najranljivejšim skupinam, za katere vlada meni, da izplačilo potrebujejo čim prej," je dejal.
Da bi moral DZ o zakonu znova odločati, je menila Lidija Jerkič. V zakonu so tudi rešitve, ki so trajne in ne začasne oziroma interventne narave, je opozorila. Spomnila je na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev.
"S tem se trajno posega v zakon o delovnih razmerjih, in to na neustaven in nestrokoven način," je bila ostra ter vključitev te določbe v protikoronski zakon označila za zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka. Strinjal se je Branimir Štrukelj: "To je prikaz padca pravne varnosti v tej državi, ki se je zgodil ob vladavini te vlade v zadnjih šestih mesecih."
Po drugi strani je Franc Golob menil, da ob naraščanju števila brezposelnih v času koronske krize poseg v zakon o delovnih razmerjih zagotovo spada v sedmi protikoronski zakon. Število brezposelnih se namreč povečuje in zdi se mu prav, da se delodajalec z delavcem sporazumno dogovori, ali ga še potrebuje.
Tudi Franci Rokavec je menil, da bo v skladu z rešitvijo, zapisano v zakonu, ki zadeva upokojevanje starejših delavcev, mogoča tudi prekinitev pogodbe le na podlagi dogovora. "Ne gre za kršitev pravic delavcev," je zatrdil. K podpori zakonu je pozval tudi z besedami, da bi DZ pri ponovnem odločanju v primeru veta potreboval 46 glasov, kar pa bi bilo verjetno ob trenutnih razmerjih težko.
Marija Lah je med pomanjkljivostmi zakona poudarila, da ni bilo podaljšano subvencioniranje čakanja na delo. Ta ukrep se tako 31. januarja 2021 izteče. "Zakon kot celota mi ni všeč, a ko dam na tehtnico pozitivne in negativne zadeve, je več pozitivnih," je kljub temu odrekla podporo odložilnemu vetu.
Z namenom pospešitve uveljavitve so državni svetniki "navidezno" glasovali o odložilnem vetu tudi pri prejšnjih protikoronskih zakonih. A predsednik državnega sveta Anton Kovšca je danes poudaril, da kljub temu ne odločajo rokohitrsko. V torek sprejeti zakon so na primer obravnavale tri komisije državnega sveta.
Je pa Jerkičeva povedala, da interesna skupina delojemalcev razmišlja o možnosti vložitve zahteve za presojo ustavnosti postopkov, povezanih z odločanjem o odložilnih vetih državnega sveta na predloge zakonov v izredno kratkih rokih, da bi s tem pospešili uveljavitev.
