Miklavž je na predvečer svojega godu pozdravil ljubljanske otroke. Foto: BoBo/Borut Živulović
Miklavž je na predvečer svojega godu pozdravil ljubljanske otroke. Foto: BoBo/Borut Živulović

Na podeželju so bili darovi za Miklavža v preteklosti skromni, predvsem suho sadje in medenjaki, pozneje tudi pomaranče, ki so razen na Primorskem veljale za nekaj posebnega. Bile so drage in jih med letom niso jedli. Otroci, ki čez leto niso bili pridni, pa po izročilu dobijo šibo. Po mnenju strokovnjakov je šiba v preteklosti pomenila čarodejni pripomoček, posredovala je življenjsko moč, tako da je niti porednemu otroku niso smeli odreči.

Miklavževanja so v večjih mestih postala stalnica decembrskih prireditev, na primer v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani se je Miklavž v spremstvu angelov in parkljev v ponedeljek popoldne sprehodil po središču mesta in otroke obdaril s sladkarijami.

Aktualno: Miklavževanje
Pogovor z Janezom Bogatajem o miklavževanju

V sklopu Miklavževih prireditev so ponekod prižgali tudi praznične luči in pripravili Miklavžev sejem. Večina Miklavževih prireditev je na predvečer njegovega godu, različni pohodi, teki in koncerti pa se bodo zvrstili tudi v prihodnjih dneh.

Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji. Je eden najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Obdarovanje na njegov god izhaja iz njegove radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu oče in mama zapustila premoženje, ga je razdelil med revne, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.