Po šestih zaporednih preizkušnjah brez vsega izkupička so črno-beli v sedmem poskusu le pregnali urok Fazanerije, a že »straši« naslednji, ki ima neprimerno daljšo brado. V nedeljo Vladimirja Vermezovića in njegove varovance čaka spopad z Olimpijo v Stožicah, ki so za Muro kot zaklete; tam namreč še nikoli ni okusila slasti popolnega uspela. Izšlo se ni niti v zlatih časih pod taktirko Anteja Šimundže. Na dozdajšnjih 14 gostovanjih je doživela devet porazov in petkrat igrala neodločeno, tudi sicer pa obračuni z zmaji v prestolnici pri Prekmurcih vzbujajo vse prej kot prijetne občutke. Njihove zmage tam bi bile namreč težko bolj redke in od zadnje je – verjeli ali ne – minilo že več 19 let. Bilo je 21. avgusta 2004 na legendarnem Bežigradu, ko so muraši pod vodstvom Bojana Prašnikarja z goloma Patrika Ipavca in bolgarskega napadalca Petra Popova slavili z 2:0.
Za Sobočane so takrat od prve minute igrali Amel Mujčinović, Vladimir Kokol, Bekim Kapić, Sebastjan Berko, Spasoje Bulajić, Denis Žilavec, Mitja Erniša, Marko Božič, Borut Tisnikar, Patrik Ipavec in Ermin Raković, v nadaljevanju sta bila na zelenici še strelec Petar Šopov in Manuel Peršič. Kot zanimivost dodajmo, da je bil del gostujoče zasedbe tudi Marko Balažic; starejši brat zdajšnjega tehničnega direktorja Gregorja Balažica je sedel na klopi za rezervne igralce.
Nikakršnega dvoma ni, da je pred Žigo Kousom in soigralci peklensko zahtevna naloga. Ne le zaradi kakovosti nasprotnika, temveč v prvi vrsti zaradi »neprijaznih« številk oziroma neugodne tradicije, ki je očitno postala precejšnje breme in vpliva na kakovost izvedbe na največjem slovenskem stadionu. V kolikšni meri bo tokrat? V Murski Soboti verjamejo, da psihološka blokada kljub vsemu ne bo pretirana, poleg tega se lahko tolažijo ali opogumljajo z vodilom, da so tradicije tudi zato, da se rušijo ...
