REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija - podpornica puča: Latinska Amerika ga obsoja, EU pa podpira in molči o pobojih demonstrantov v Peruju!

Slovenija - podpornica puča: Latinska Amerika ga obsoja, EU pa podpira in molči o pobojih demonstrantov v Peruju!Demonstracije v Peruju. Vir: Telegram, zajem zaslona

Medtem ko ves svet spremlja vojno v Ukrajini, se je na ameriški celini zgodil še en – državni udar.

Znova »sponzoriran« s strani ZDA.

Kar 14 držav Latinske Amerike je ta prevrat in aretacijo nekdanjega predsednika države obsodilo.

Raziskave javnega mnenja kažejo, da 80 odstotkov ljudi v Peruju obsoja odstavitev predsednika države v režiji oligarhov in ZDA.

Vendar pa je Evropska unija dejansko pozdravila prevrat.

S sporočilom, ki sicer zveni umirjeno, a priznava spremembo oblasti s coup d'état kot legitimno.

»Predsednica delegacije za odnose z državami Andske skupnosti, Pilar Del Castillo (EPP, Španija) in predsednik Odbora za zunanje zadeve EP, David McAllister (EPP, Nemčija), želita izraziti svojo popolno in brezpogojno podporo demokratični institucionalnosti in ustavnemu redu, zaščitenemu zaradi brezhibnega in odgovornega delovanja in ravnanja perujskih oblasti in vseh sektorjev perujske družbe v zvezi z nedavnimi dogodki v Republiki Peru, ki so privedli do ustavne razrešitve predsednika Pedra Castilla zaradi njegovega poskusa razpustiti kongres, razpisati volitve za ustavodajno skupščino in enostransko razglasiti izredno vlado,« piše v sporočilu Evropskega parlamenta.

Na podoben način je tiskovni predstavnik zunanje službe EU podprl spremembe v Peruju in dal vso podporo t. i. novi predsednici.

Ne samo, da EU podpira puč v Peruju proti demokratično izvoljenemu Pedru Castillu, ampak nima ničesar povedati o brutalnem zatiranju protestnikov.

Eden redkih, ki je obsodil puč v Peruju je Mick Wallace, poslanec Irske v Evropskem parlamentu.

»Korumpirane belo-naseljenske elite in pajdaše političnega Zahoda je treba obdržati na oblasti za vsako ceno. Evropska unija je ponovno pokazala svoje barve, ko je podprla desničarski državni udar proti Pedru Castillu v Peruju - red je bil ponovno vzpostavljen, ko je bil socialistični ali domorodni voditelj strmoglavljen... Ne samo, da EU podpira puč v Peruju proti demokratično izvoljenemu Pedru Castillu, ampak nima ničesar povedati o brutalnem zatiranju protestnikov,« je sramoten molk kolegov v Evropskem parlamentu kritiziral Mick Wallace.

Ni videti, da bi slovenski kolegi irskega poslanca v Evropskem parlamentu zbrali kanček poguma in na podoben način obsodili državni udar v Peruju.

Tudi v Sloveniji je javnost o tem obveščena zelo enostransko.

In slovenska politika, vključno z vsemi tremi menda levimi strankami očitno podpira ta državni udar, ki je v škodo ljudi.

Kakšna nepopisna sramota, še ena v vrsti... 

Mediji v Sloveniji večinoma povzemajo in servirajo le novice, pripravljene v ameriški medijski kuhinji.

Peru pretresajo nasilni protesti, odkar je levičar Pedro Castillo prejšnji teden skušal razpustiti parlament, ki ga nadzorujejo desni politiki, vendar pa je kongres nato odstavil njega, vojska in policija pa se nista postavili na njegovo stran.

Poglejmo na primer poročilo »objektivne« N1, ki je v lasti ameriške CNN: »Perujska predsednica Dina Boularte je danes zatrdila, da ne bo odstopila zaradi nasilnih protestov, ki so izbruhnili po odstavitvi njenega predhodnika Pedra Castilla. Obenem je pozvala perujske poslance k podpori predčasnim volitvam, ki bi po njenem prinesle umiritev razmer.

'Kaj bi rešil moj odstop? Vztrajali bomo, dokler kongres ne bo privolil v predčasne volitve,' je predsednica Dina Boularte poudarila v današnjem televizijskem nagovoru Perujcem. Parlament je predlog predčasnih volitev v petek zavrnil. Za sprejetje je bilo namreč potrebnih 87 glasov, a je za razpis predčasnih volitev več kot dve leti pred rednimi glasovalo le 49 poslancev.

Peru pretresajo nasilni protesti, odkar je levičar Pedro Castillo prejšnji teden skušal razpustiti parlament, ki ga nadzorujejo desni politiki, vendar pa je kongres nato odstavil njega, vojska in policija pa se nista postavili na njegovo stran. Po aretaciji je bilo najprej mirno, nato pa so se njegovi podporniki po državi zbudili in sprožili nemire. Zahtevajo izpustitev Castilla, odstop predsednice Boularte in takojšnje splošne volitve.

Prijazno poročilo N1 o državnem udaru
Prijazno poročilo N1 o - državnem udaru v Peruju. Vir: Zajem zaslona

Perujski obrambni minister Albert Otarola je zato v sredo uvedel 30-dnevne izredne razmere po vsej državi. Doslej je v spopadih med policijo in podporniki Castilla protestih umrlo 22 ljudi. Predsednica Boularte je v nagovoru ljudstvu izrazila obžalovanje zaradi smrtnih žrtev in poudarila, da so varnostne sile na perujskih ulicah zato, da zaščitijo državljane.

Zaradi protestov je bilo zaprtih več perujskih letališč, med drugim v mestu Cusco, kjer je obtičalo okoli 5000 turistov. Po navedbah perujskega ministra za turizem Luisa Fernanda Helguera je mesto doslej zapustilo že okoli 4500 ljudi, ki so želeli nadaljevati pot proti prestolnici Lima ali drugim mestom, najkasneje do nedelje pa bi lahko naprej odpotovali vsi preostali potniki.«

Da bi bilo bolj jasno, kaj se v resnici dogaja je potrebno vse skupaj pogledati skozi popolnoma nasprotna očala, na primer tako, kot ocenjuje to Ben Norton na spletni strani Multipolarista.

Ta odkriva, da je v državni udar znova vmešan Washington, pri čemer so levičarskega predsednika Peruja odstavili korumpirani člani parlamenta, ki je znan po kupovanju glasov.

Ameriška veleposlanica v Peruju, veteranska agentka ameriške vohunske agencije CIA po imenu Lisa Kenna, se je namreč srečala z obrambnim ministrom države le en dan, preden je bil demokratično izvoljeni predsednik Pedro Castillo strmoglavljen z državnim udarom in zaprt brez sojenja.

Perujski obrambni minister, upokojeni brigadni general, je nato vojski ukazal, naj se obrne proti Castillu.

Ameriška veleposlanica v Peruju, veteranska agentka vohunske agencije CIA po imenu Lisa Kenna, se je srečala z obrambnim ministrom države le en dan, preden je bil demokratično izvoljeni levičarski predsednik Pedro Castillo strmoglavljen z državnim udarom in zaprt brez sojenja.

Državni udar je sprožil množične proteste po vsem Peruju.

Neizvoljeni režim je sprožil brutalno nasilje in policija je doslej ubila že številne demonstrante.

Slovensko zunanje ministrstvo na čelu z ministrico Tanjo Fajon molči, EU pa podpira prevrat, ki ga večina – najmanj 14 latinskoameriških držav – glasno obsoja.

Slovenija se tudi v tem primeru obnaša lakajsko, kot ponižna podpornica imperialistične politike ZDA.

Ker je v vladi in na oblasti, molči tudi slovenska Levica. Tako se je nazorno pokazalo, da je oblast tudi za Levico - slast.

Glasu obsodbe ni slišati niti od poslanca vladajoče stranke Svoboda Miroslava Gregoriča, odličnega strokovnjaka in dobrega poznavalca mednarodnih odnosov, ki je Peru znal v preteklosti Sloveniji celo dati za vzgled.

Peru se je namreč pridružil državam, ki zahtevajo prepoved jedrskega orožja – česar niso bile sposobne narediti dosedanje slovenske vlade.

In nič ne kaže, da bo to naredila tudi sedanja, menda »levosredinska« vlada Roberta Goloba.

Medtem je ameriška vlada Joeja Bidna odločno podprla državni udar v Peruju, kjer so razglasili »izredne razmere«, po vsej državi in na ulice poslali vojsko, da bi zadušil proteste.

Večina vlad v Latinski Ameriki je kritizirala ali celo zavrnila priznanje neizvoljenega režima po državnem udaru v Peruju, vključno z Mehiko, Argentino, Bolivijo, Kolumbijo, Hondurasom, Venezuelo, Kubo in različnimi karibskimi državami.

CIA je, ne pozabimo, organizirala številne državne udare proti demokratično izvoljenim levičarskim voditeljem v Latinski Ameriki.

CIA je, ne pozabimo, organizirala številne državne udare proti demokratično izvoljenim levičarskim voditeljem v Latinski Ameriki, od gvatemalskega predsednika Jacoba Árbenza leta 1954 do čilskega predsednika Salvadorja Allendeja leta 1973.

Ko je administracija Donalda Trumpa leta 2020 imenovala Liso Kenna za veleposlanico v Peruju, je State Department izdal »potrdilo o usposobljenosti«, ki je razkrilo, da je, »preden se je pridružila zunanji službi, devet let služila kot častnica Centralne obveščevalne agencije.« Cie torej.

Tega pomembnega dejstva (nenavadno?) ni v večini biografij Lise Kenna, vključno z njeno stranjo na uradni spletni strani veleposlaništva ZDA.

Pod Trumpom je bila Kenna tudi izvršni sekretar zunanjega ministrstva in »višji pomočnik« Trumpovega državnega sekretarja Mika Pompea, ki je pred tem vodil Cio.

V zvezi s svojim delom za razvpito vohunsko agencijo je Pompeo leta 2019 priznal: »Bil sem direktor Cie. Lagali smo, goljufali smo, kradli smo. Imeli smo takšne tečaje usposabljanja.«

Na zaslišanju o imenovanju v kongresu leta 2020 je Kenna priznala, da je kot izvršna sekretarka videla »skoraj vse« zapiske, ki so bili poslani Pompeu, in dodala, »seznanjena sem z veliko večino« klicev, ki jih je opravil in prejel on.

Spomnimo – gre za diplomata ZDA, ki sta ga v Sloveniji z najvišjimi častmi sprejela Janez Janša in Anže Logar, ta pa je medtem v Londonu načrtoval ugrabitev in celo uboj novinarja Juliana Assangea.

Kenna je pred tem delala tudi za obrambno ministrstvo in opravljal naloge State Departmenta v Iraku, Jordaniji, Egiptu, Svaziju in Pakistanu.

Ko je januarja 2021 mandat nastopli predsednik Joe Biden, je Kenno obdržal kot veleposlanico v Peruju. 6. decembra 2022 se je Kenna srečala z Gustavom Bobbiom Rosasom, upokojenim brigadnim generalom perujske vojske, ki je bil dan prej uradno imenovan za obrambnega ministra.

Obrambno ministrstvo Peruja je objavilo fotografijo njunega prijateljskega klepeta.

V času tega srečanja je bilo v Peruju znano, da se notorično skorumpirani kongres pod nadzorom oligarhov pripravlja na novo glasovanje za strmoglavljenje demokratično izvoljenega levičarskega predsednika Pedra Castilla.

113. člen perujske ustave dovoljuje enodomnemu kongresu, da odstavi predsednika države preprosto tako, da z glasovanjem razglasi, da je »moralno nesposoben«, v postopku, znanem kot »sprostitev.«

113. člen perujske ustave dovoljuje enodomnemu kongresu, da odstavi predsednika države preprosto tako, da z glasovanjem razglasi, da je »moralno nesposoben«, v postopku, znanem kot »sprostitev.«

Perujski kongres je znan po ekstremni korupciji, ki je stalnica med poslanci.

V zloglasnem škandalu »Mamanivideos« so bili člani kongresa skrajno desne stranke Fuerza Popular posneti, kako podkupujejo druge člane kongresa, da bi glasovali proti odstavitvi prejšnjega desničarskega predsednika Pedra Pabla Kuczynskega.

Fuerza Popular vodijo družinski člani Alberta Fujimorija, skrajno desničarskega diktatorja, ki je z železno roko vladal Peruju med letoma 1990 in 2000.

Fujimori je ob podpori ameriške vlade zagrešil genocid in steriliziral približno 300.000 staroselcev, medtem ko je ubijal, mučil in zakrivil izginotje velikega števila levičarskih disidentov.

Škandal Mamanivideos je razkril klavrno dejstvo, da perujski bogati oligarhi lahko precej enostavno kupijo glasove v kongresu za strmoglavljenje demokratično izvoljenih predsednikov.

In takoj ko je Castillo 28. julija 2021 nastopil funkcijo, je kongres poskušal narediti natanko to.

Le en dan po tem, ko se je veleposlanica ZDA srečala s perujskim obrambnim ministrom, 7. decembra 2022, je kongres, v katerem prevladuje desnica, sprožil parlamentarni puč proti Castillu z uporabo zloglasnega 113. člena perujske ustave.

To je bil že tretji poskus državnega udara perujskega kongresa v dobrem letu dni, ki je imel septembra 2022 komaj 7-odstotno javnomnenjsko podporo.

V upanju, da bo zaustavil državni udar, se je Castillo odzval tako, da je poskušal razpustiti korumpirani kongres.

To dovoljuje v primerih obstrukcionizma člen 134 perujske ustave.

Obrambni minister Bobbio je predsednikova dejanja takoj obsodil.

V upanju, da bo zaustavil državni udar, se je Castillo odzval tako, da je poskušal razpustiti korumpirani kongres. To dovoljuje v primerih obstrukcionizma člen 134 perujske ustave.

Objavil je video, v katerem odstopa s položaja (ki ga je opravljal le tri dni).

V videu je Bobbio oboroženim silam Peruja sporočil, naj ne podprejo predsednika Castilla in naj nasprotujejo njegovemu poskusu razpustitve kongresa, ki načrtuje državni udar.

Bobbio je zvijačno trdil, da Castillo izvaja »poskus državnega udara«, v resnici pa je Bobbio perujski vojski naročil, naj podpre državni udar proti demokratično izvoljenemu predsedniku v imenu znano pokvarjenega kongresa pod nadzorom oligarhov, ki ni imel skoraj nobene podpore prebivalstva.

Medtem ko je Bobbio ukazal vojski, naj se upre predsedniku, je ameriška vlada Joeja Bidna nemudoma napadla Castilla.

Nekdanja agentka Cie in sedanja ameriška veleposlanica v Peruju Lisa Kenna je tvitnila: »Združene države kategorično zavračajo kakršno koli zunajustavno dejanje predsednika Castilla, ki bi preprečilo kongresu, da bi izpolnil svoj mandat.«

Kenna ni omenila člena 134 perujske ustave, ki pravi: »Predsednik republike je pooblaščen, da razpusti kongres, če je grajal ali odrekel zaupanje dvema svetoma ministrov [uradno ime perujskega kabineta]. Odlok o razpustitvi vsebuje razpis volitev za nov kongres.«

Škandal Mamanivideos je pokazal, da perujskim bogati oligarhi lahko precej enostavno kupijo glasove v kongresu za strmoglavljenje demokratično izvoljenih predsednikov.

»Ko je Castillo predlagal razpustitev kongresa, je citiral člen 134 in jasno povedal, da bo šlo le za 'začasno' zaprtje. Predsednik je dejal, da bodo nove volitve v kongres čim prej.

Kenna je prezrla ves ta kontekst. Namesto tega je veleposlanica izjavila: 'Združene države odločno pozivajo predsednika Castilla, naj prekine svoj poskus razpustitve kongresa in omogoči demokratičnim institucijam Peruja, da delujejo v skladu z ustavo.'

S tem je veteranka Cie predlagala, da bi moral Castillo preprosto dovoliti protidemokratičnemu kongresu, ki ga nadzirajo oligarhi, da izvede državni udar proti njemu.

Ameriško veleposlaništvo v Peruju je pozneje objavilo uradno izjavo, v kateri je natančno ponovilo, kar je rekla Kenna.

To je bila zelena luč Washingtona za perujski skorumpirani kongres, v katerem prevladuje desnica, da strmoglavi predsednika Castilla in da ga državne varnostne službe aretirajo brez sojenja.

Le nekaj ur po tem, ko je bil Castillo zaprt, je kongres pod nadzorom oligarhov imenoval njegovo podpredsednico Dina Boluarte za voditeljico države.

Boluartejeva je kongresu obljubila, da bo ustvarila 'politično premirje za vzpostavitev vlade narodne enotnosti' - to je pakt z desnico.

Že 14 držav Latinske Amerike obsoja prevrat v tej državi, EU in Slovenija pa sta znova, kot v času klečeplaznih prejšnjih vlad, najprej Cerarjeve, nato Šarčeve vlade, ki je »priznala« Juana Guaidója za predsednika Venezuele – na napačni, kolonizatorski in imperialistični strani zgodovine.

Boluartejeva je bila januarja 2022 izključena iz levičarske stranke Perú Libre, s katero je Castillo vodil kampanjo. Ponosno je izjavila, da 'nikoli ni sprejela ideologije' socialistične politične stranke.

Dan po državnem udaru, 8. decembra, je State Department dal svoj pečat neizvoljenemu režimu Boluartejeve.

'Združene države pozdravljajo predsednico Boluarte in upajo, da bodo sodelovale z njeno administracijo pri doseganju bolj demokratične, uspešne in varne regije,' je izjavil Brian A. Nichols, pomočnik ameriškega sekretarja za zadeve zahodne poloble.

'Podpiramo njen poziv k vladi nacionalne enotnosti in ploskamo Perujcem, medtem ko se združujejo v svoji podpori demokraciji,' je dodal najvišji uradnik State Departmenta.

Medtem so Perujci polnili ulice in obsojali državni udar proti svojemu izvoljenemu predsedniku.

Perujska policija se je odzvala z nasiljem, ostro zatrla in ubila več protestnikov.

Režim državnega udara je 14. decembra uvedel 'izredno stanje' za 30 dni in dejal, da bo morda razglasil tudi policijsko uro,« opozarja Ben Norton v časniku Multipolarista.

Istega dne so Mehika, Argentina, Bolivija in Kolumbija objavile skupno diplomatsko noto s povsem nasprotnim sporočilom, v kateri so podprle izvoljenega predsednika Castilla, češ da je žrtev »protidemokratičnega nadlegovanja.«

Že 14 držav Latinske Amerike obsoja prevrat v tej državi, EU in Slovenija pa sta znova, kot v času klečeplaznih prejšnjih vlad, najprej Cerarjeve, nato Šarčeve vlade, ki je celo »priznala« marioneto Bele hiše (tedaj pod taktirko Donalda Trumpa) Juana Guaidója za predsednika Venezuele – na napačni, kolonizatorski in imperialistični strani zgodovine.

Zakaj moramo zato biti ogorčeni - nad EU, pa tudi novo slovensko vlado - pa kaže uporniška pesem v video posnetku spodaj.

Strojni prevod besedila pesmi v slovenščino je tukaj:

Nekega jutra sem vstal, temen dan obstoja
Povzdignil sem glas in pest, ko je vladala tišina
Videl sem, da so nekateri vstopili na vlake in odšli v gosti megli

Nisem mogel biti ne sostorilec ne priča, odločil sem se za odpor
Glas, tlakovan z upanjem, poln žensk in moških od vsepovsod
Samoumevna izbira med vislicami in vrvjo okoli vratu
Vrnil sem se od daleč, zahvaljujem se svoji zvezdi
Smrt me je pozabila na poti, v Doro in Buchenwald
Pri 93 letih lahko verjamem, da moj konec ni daleč
93 let sem star, tukaj je moj spomin, najbolj pazite nanj
Ogorčenje trmasto, v svetu na straži tebe
Bodite eden tistih, ki hodijo proti vetru, prijatelji, bodite ogorčeni
Bodi ogorčen!
Bodi ogorčen!
To je starejši gospod, ki govori z vami
Vihti svojo zvezdo, slišiš?
Torej mislite, da nam danes manjkajo razlogi za vstajo
Ko so lastna življenja na kredit, pod diktaturo bank
Denar zapoveduje delničarjem, oni sami zapovedujejo predsedniku
Kdo navadnim ljudem ukazuje, naj prijazno izvršijo dobro
Vso to neprodano hrano, zato jo vrzite v smeti
In na vrh krame mi nalijte 10 litrov belila
To je svet, ki je naš, absurden, krut in neusmiljen
Dokler ta prekleta meja revščine ne pride skozi naša vrata
Človekove pravice na stran, prodajajo se po posameznih porcijah
Ko se prehranska kriza zadržuje pred večnim
A čudež, ko se v sekundi najdejo milijarde
Da rešimo kralja dolarja in vse bankirje tega sveta
Bodi ogorčen!
Bodi ogorčen!
To je starejši gospod, ki govori z vami
Vihti svojo zvezdo, slišiš?
Bodi ogorčen!
Bodi ogorčen!
To je starejši gospod, ki govori z vami
Vihti svojo zvezdo, slišiš?
Naše verige so zagotovo manj vidne kot v temnih časih suženjstva
Toda naš um je tarča, kaj so storili z našo dediščino
Prekomerna tekmovalnost, splošna amnezija
Izdelki množične potrošnje za anestezirano mladost
Skrajni čas je, prijatelji moji, da končno spet prižgemo zvezde
Ki so nas vodile vse življenje, tega starega gospoda, ki govori z vami
Da, bil sem tisti Armenec, še vedno sem tisti nemški Jud
Jaz sem palestinsko ljudstvo, pravica je moja edina stran
Bodite državljani brez meja, tistih ljudstev, ki se dvignejo
Onesnažite vso zemljo s svojimi upori in sanjami
Bodite ogorčeni, to je vaša pravica in v spomin na vse tiste
Ki še vedno umirajo, da je ne bi imeli, je ta pravica pravzaprav dolžnost
Bodi ogorčen!
Bodi ogorčen!
To je starec, ki govori s teboj
Vihti svojo zvezdo, slišiš?
Bodi ogorčen!
Bodi ogorčen!
To je starejši gospod, ki govori z vami
Vihtite zvezdnato nebo, ali vstanete?
Bodi ogorčen!
Bodi ogorčen!
To je starejši gospod, ki govori z vami
Vihti svojo zvezdo, a slišiš?
Bodi ogorčen!
Bodi ogorčen!
On je star gospod, velik gospod
Kdo se pogovarja s teboj, kdo se s teboj pogovarja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke