Sovražni govor

Priporočila strateškega sveta, ki naj »nakazujejo smer delovanja družbe«

M. T. V., sta
21. 7. 2023, 18.30
Deli članek:

Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora z Niko Kovač na čelu je izdal 57 priporočil vladi za obvladovanje sovražnega govora, in sicer s področij: splošna priporočila vladi, vzgoja, izobraževanje in mladina, preventiva, (kaznovalno)pravni odziv, mediji ter splet. Nekatere točke so že dvignile veliko prahu, češ da so neizvedljive, nepopolne, ne dovolj pojasnjene …

Sašo Švigelj/M24.si
Predsednica sveta Nika Kovač pravi, da so pripravili sklop sistemskih priporočil, ki gradijo družbo, v kateri lahko vsak posameznik uresniči svoj potencial.

Strateški svet je sicer pojasnil, da gre le za priporočila, ki niso zavezujoča, pristojni organi lahko tudi ugotovijo, da nekatera sploh niso izvedljiva. Predsednica sveta Nika Kovač je poudarila, da je pomembno predvsem, da nakažejo smer delovanja družbe. »Sama vidim ta dokument tudi kot neko dodatno usmeritev za celotno civilno družbo,« je dejala. »Sovražni govor bomo lahko premagali samo, če se vključijo vsi deležniki. Pri tem ne govorimo o revolucionarnih spremembah, ampak tistem minimalnem, majhnih spremembah po številnih institucijah, majhnih dejanjih solidarnosti, kar lahko naredi vsak, in sistemskih spremembah, ki bodo gradile bolj solidarno družbo.« Ob tem poudarjajo pomen spoštljive komunikacije vladajočih, ki postavljajo standard celotni družbi, zato bi morali smernice javnega komuniciranja v družbi zapisati v kodekse ravnanja javnih uslužbencev, poslancev in vladnih funkcionarjev.

V šoli tudi obravnava spletnega nasilja

V sklopu izobraževanja svet priporoča, da vlada zagotovi ustrezno podporo pri spopadanju s problemi sovražnega govora, psihičnega, fizičnega in medvrstniškega nasilja, med drugim tudi s povečanjem sistematizacije delovnih mest svetovalnih delavcev, vzpostavitvijo sistema enotne urgentne točke, kjer bodo javni vzgojno-izobraževalni zavodi dobili ustrezne strokovne informacije in pomoč, ter vključitvijo poglobljene obravnave problematike sovražnega govora v letni delovni načrt. Prav tako naj se zagotovi dodatno izobraževanje šolskih strokovnih delavcev, učencev, dijakov in staršev o tveganjih spletnega prostora. Pripravi naj se strokovno ustrezna pravna podlaga, ki bo omogočala obravnavo nasilja, ki se dogaja na spletu, pod enakimi pogoji, kot to velja za nasilje v okviru drugih dejavnosti, povezanih z vzgojno-izobraževalnim procesom.

Sašo Švigelj/M24.si
Predsednik vlade s člani sveta Kajo Širok, Petro Bezjak Cirman, Niko Kovač, Katarino Bervar Sternad in Markom Milosavljevićem.

Izpostavili pomene preventive

Velik del priporočil so člani strateškega sveta namenili preventivi. Med drugim tako priporočajo, naj vlada zagotovi sistemski vir financiranja za izdatno in stalno izvajanje preventivnih dejavnosti na področju sovražnega govora, krepitev informiranja in zavedanja o virih pomoči ter kampanje ozaveščanja o ravnanju ob prisotnosti sovražnega govora, kamor bi vključili tudi državna podjetja. Resorno ministrstvo naj centrom za socialno delo zagotovi možnosti za okrepljeno delo z uporabniki, predvsem delo z žrtvami in povzročitelji nasilja, pri čemer predlagajo tudi razbremenitev centrov za socialno delo birokratskih opravil. Vladi priporočajo, naj se nemudoma loti ukrepov za kadrovsko izpopolnitev centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, notranje ministrstvo pa naj izda usmeritve za delo policije v primerih sovražnih dejanj proti posameznikom ali skupinam na podlagi osebnih okoliščin.

Razširitev opisa kaznivega dejanja

Svet ministrstvoma za notranje zadeve in za pravosodje predlaga, naj v okviru načrtovanih sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru jasneje določita opis prekrškov. Prav tako naj resorno ministrstvo preuči možnost razširitve opisa kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti še na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti. Oblikujejo naj se priporočila o ustrezni obravnavi prekrškov z vidika žrtev. Ministrstvo za kulturo naj s spremembami zakonodaje zagotovi učinkovitejši odziv na pojave sovražnega govora ter ustrezno kadrovsko okrepi inšpektorat za kulturo in medije. V primeru anonimnih osumljencev storitve kaznivih dejanj naj se preuči možnosti za določitev daljšega roka hrambe teh podatkov pri operaterjih za potrebe predkazenskih in kazenskih postopkov.

Demonetiziranje sovražnih vsebin v medijih

Priporočila na področju medijev posegajo v javno financiranje in sofinanciranje medijev, medijsko regulacijo ter zaščito novinarjev. Vladi svet med drugim priporoča, naj demonetizira sovražne vsebine v medijih in z ustreznimi ukrepi oblikuje merila za preprečitev financiranja sovražnega govora z javnimi sredstvi, predvsem pri financiranju oglasov in oglaševalskih kampanj ministrstev in vladnih služb. V zakonodajo na področju medijev naj se vključijo ustrezne sankcije za razširjanje sovražnih vsebin. Svet predlaga razširitev odgovornosti medijev tudi za njihove profile na družbenih omrežjih.

Profimedia
Sovražni govor lahko ogrozi temeljne pravice do dostojanstva, enakosti in nediskriminacije, opozarja strateški svet.

Na spletu naj ponudniki vsebin odstranjujejo sovražni govor

Priporočila se v delu, ki posebej obravnava splet, osredotočajo na aktualne globalne izzive, vključno s tistimi, ki jih predstavljajo sintetične vsebine, kot so ustvarjanje vsebin s pomočjo umetne inteligence, manipulacija in spreminjanje podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ter generativna umetna inteligenca. Poleg krepitve informacijske pismenosti naj se vlada zavzema, da ponudniki spletnih vsebin izboljšajo svoj prakse prijavljanja in odstranjevanja sovražnega govora. Prav tako naj vlada na vseh portalih, ki jih upravlja, in družbenih medijih, ki jih uporablja, zagotovi ustrezno moderiranje komentarjev in preprečevanje sovražnega govora.

Prve kritike in opozorila že prihajajo

Kovačeva je že sama priznala, da se predstavniki posameznih ministrstev z nekaterimi sklepi sveta ne strinjajo, do razhajanj je na primer prihajalo ob ideji vzpostavitve neodvisnega regulatorja na področju spleta in medijev ter vzpostavitve enotne urgentne točke za javne vzgojno-izobraževalne zavode. Pojavljajo se tudi vprašanja glede razširitve definicije sovražnega govora na povzročitev vznemirjenja in zgražanja v javnosti: kdo bo o tem presojal in s kakšnimi merili, kje bo torej meja za kaznovanje?

Dejan Verčič, profesor na FDV, se zgraža, češ da strateški svet s tem v bistvu predlaga »uvedbo verbalnega delikta (ki sicer nima nobene zveze s sovražnim govorom). Sledi predlog za uvedbo nravstvene policije, ki bo bdela nad povzročitelji 'vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti'?« (Kovačeva je sicer ta očitek že zanikala.)

Jasne niso niti smernice medijem, kako naj ocenjujejo sovražni govor in kako naj ga preprečujejo v komentarjih na svojih družbenih omrežjih. Ob tem se pojavljajo namigi o cenzuri in kršenju pravice do svobode govora. In zagotovo ne bo ostalo le pri teh kritikah, opazkah in vprašanjih. A Kovačeva zatrjuje: »Če se bo za kakšno priporočilo izkazalo, da obstajajo boljše rešitve ali pa da bi udejanjanje priporočila imelo celo negativne učinke, bo strateški svet tako priporočilo preprosto umaknil.«