Primarni, neokrnjeni oziroma naravni deževni gozd je ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in shranjevanje ogljikovega dioksida. Ohranjanje gozdov je po mnenju strokovnjakov tudi ključno za ohranjanje rasti globalne temperature pod 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo.

Po podatkih inštituta je lani vsako minuto na svetu izginilo gozdno območje v velikosti 11 nogometnih igrišč. Hitrost izginjanja oziroma uničevanja deževnega gozda so označili za neizprosno.

Na okoljskem vrhu COP26 leta 2021 so se svetovni voditelji zavezali, da bodo do leta 2030 zaustavili krčenje 90 odstotkov vseh gozdov po svetu, vendar za zdaj kaže nasprotno. V tropih je izginilo deset odstotkov primarnega deževnega gozda več kot leta 2021.

Najbolj prizadeti gozdovi v Braziliji in DR Kongu

Še posebej so bili prizadeti gozdovi v Braziliji in Demokratični republiki Kongo, krčenje pa se je najbolj pospešilo v Gani, Angoli in Boliviji. Nasprotno je nekaterim državam, vključno z Indonezijo in Malezijo, lani uspelo ohraniti izgubo deževnega gozda na razmeroma nizki ravni.

Avtorji študije so izračunali, da so uničena območja lani v ozračje sprostila 2,7 gigatone ogljikovega dioksida, kar je približno enako letnim emisijam iz fosilnih goriv v Indiji.

Poudarili so, da varstvo gozdov ostaja eden najučinkovitejših načinov za ublažitev posledic podnebnih sprememb ter zaščito ljudi in biotske raznovrstnosti, a ob tem opozorili, da se čas za uspešno ukrepanje na tem področju izteka.

ZN predlaga višjo vrednost "gozdnega ogljika"

Sorodna novica Sumljivi posli z emisijskimi kuponi na Borneu: "Ustvarili smo predlogo za zlorabo sistema."

Vodja Združenih narodov za okolje Inger Andersen je v odzivu na poročilo pozvala k višji ceni "gozdnega ogljika", da bi s tem odpravili gospodarske prednosti izsekavanja gozdov, npr. za kmetijstvo in rudarstvo.

Trgovanje z ogljičnimi emisijami bi lahko države, ki imajo za podnebje najpomembnejše gozdove, kot so Gabon, Brazilija in Peru, prepričalo o ohranjanju gozdov. Aprila so sicer izračunali, da bi bilo za zaščito najbolj ogroženih območij potrebnih vsaj 130 milijard dolarjev na leto, poroča Guardian.

Več kot polovica gozdov v Braziliji, DR Kongu in Indoneziji

Brazilija, DR Kongo in Indonezija, kjer se skupno nahaja več kot polovica svetovnega prvotnega gozda, se združeni v koalicijo "Opec deževnih gozdov" trenutno z ZN-jem pogajajo o prejemu večjih vsot denarja za ohranjanje gozdov.

Brazilski predsednik Inacio Lula da Silva, ki se je po rekordnem izsekavanju v času predhodnika Jaira Bolsonara zavezal k ohranjanju gozdov, za letos napoveduje tudi skupno konferenco amazonskih držav o ohranjanju gozdov.