Z namenom zagotoviti visoke standarde zdravja živali in preprečiti morebitne izbruhe bolezni, je bila 9. marca 2016 sprejeta uredba Evropskega parlamenta in Sveta, znana tudi kot "Pravila o zdravju živali". Ta postavlja jasne smernice glede obvezne registracije vseh obratov, ki se ukvarjajo z gojenjem živali v komercialne namene.
Zaskrbljujoče sporočilo našega bralca je razkrilo, da bi naj Mestna občina Maribor avtonomno urejala področja reje živali, ki zahteva registracijo vseh živali, ne glede na njihovo število. Ta sprememba postavlja lastnike živali pred nove izzive in povzroča vprašanja glede specifikacij, ki so potrebne za uspešno registracijo.
Je registracija potrebna še za domača jajca?
Eden ključnih vidikov Pravil o zdravju živali je zahteva po registraciji vseh obratov z živalmi, ne glede na to, ali gre za vzrejo, prodajo ali oddajo živali, sodelovanje na razstavah ali proizvodnjo povezanih izdelkov. Namen te obveznosti je zmanjšati tveganje za širjenje prenosljivih bolezni, ki bi lahko imele obsežne posledice tako za živalsko populacijo kot tudi za gospodarstvo kot celoto.
[[image_1_article_62320]]
Sporočilo bralca, ki izpostavlja obveznost registracije kokoši v Mestni občini Maribor, tudi če so gojene zgolj za lastno uporabo, prinaša dodatne izzive za lastnike perutnine. Razumevanje razlogov za to zahtevo in specifikacij, ki so potrebne za registracijo, postaja ključno, zlasti za tiste, ki svoje kokoši vzrejajo v majhnem obsegu in izključno za lastne potrebe.
Postopek registracije oziroma vpis v EIRŽ je opisan na osrednjem spletnem mestu državne uprave in velja na celotnem območju Slovenije. Registracija obrata je brezplačna.
Na to so se odzvali iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: "Odstopanje od registracije obratov ali gospodarstev z živalmi je možno za obrate, ki ne predstavljajo tveganja (npr. ni premikov živali ali proizvodov z namenom prodaje, zamenjave lastnika). V Sloveniji odstopanje od registracije za nekatere kategorije in vrste živali določa pravilnik, ki ureja Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in Evidenco rejnih živali."
V tem kontekstu je ključno razumeti, da uredba ne razlikuje med pasemskimi in nepasemskimi živalmi, saj se vsak, ki se ukvarja z gojenjem živali v komercialne namene, šteje za potencialnega nosilca tveganja. Ta poteza poudarja holističen pristop k obvladovanju zdravstvenih tveganj v sektorju živinoreje ter spodbuja odgovorno ravnanje in sodelovanje v boju proti širjenju bolezni, ki bi lahko resno ogrozile stabilnost in trajnost živinorejske dejavnosti.
[[image_2_article_62320]]
Nadaljujejo, da "odstopanje velja le za obrate, ki gojijo perutnino ali kunce, in so izpolnjeni naslednji pogoji: živali se redijo izključno za lastno domačo porabo, hkrati se ne redi več kot 50 kljunov perutnine, pet nojev, 50 kuncev in živali se ne premika z gospodarstva, razen neposredno v klavnico v služnostno klanje za lastno domačo porabo."
Kokoši in zajčki brez skrbi
Zdi se, da občina uvaja obsežno prakso registracije, ki se ne omejuje le na komercialne dejavnosti, temveč zajema tudi individualne lastnike, ki vzrejajo kokoši za osebno rabo. Na to so se z nekoliko zadržka odzvali iz Mestne občine Maribor: "Lokalne skupnosti področja reje živali ne morejo avtonomno urejati, ker za to nimajo zakonske pooblastilne norme, ki bi jim to omogočala. Slednje je pomembno tudi zaradi učinkovitega nadzora nad izvajanjem predpisov, saj lahko pristojni inšpekcijski organi nadzirajo samo zadeve v okviru zakonskih pristojnosti."
Zagotavljajo, da "področje rejnih živali v celoti ureja država. Občina mora delovati v skladu s predpisi in ne more s predpisom urejati nekega vprašanja, če zato nima izrecnega pooblastila. Torej za mesto Maribor ne obstajajo specifične zahteve za rejne živali."
