Torek, 20. 2. 2024, 16.15
2 meseca, 1 teden
Ocena oddaje Marcel
Marcel na nacionalki: udarno in nič več vsegliharsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,85
Ko so pred dvema letoma po seriji šikaniranj takratnega vodstva RTV Slovenija ukinili oddajo Studio City, je to sprožilo močno negodovanje občinstva, celo proteste in podpisovanje peticij. Z normalizacijo odnosov na nacionalki in vrnitvijo novinarskih standardov je bilo vprašanje časa, kdaj in v kaki obliki se bo vrnila tudi ena najodmevnejših oddaj. Tako smo dobili Marcela, skrajšano različico Studia City, ki jo zaznamuje naslovni voditelj s prepoznavnim slogom.
Studio City je bil v različnih inkarnacijah na sporedu že od konca osemdesetih, svojo značilno tehno-urbano podobo pa je oddaja dobila leta 1998, ko je vodenje prevzel Marcel Štefančič Jr., ki je kot filmski kritik sodeloval v oddaji že od začetka. Že takrat so njegovi udarni vložki predstavljali naval energije, ki je kasneje zaznamovala oddajo, najbrž podzavestno pa so ga kopirali tudi mnogi kasnejši kolumnisti. Če se je Štefančič izkazal kot pronicljiv filmski kritik, ki v filmih vedno in znova odkrije širše družbene in politične elemente, je kot voditelj med intervjuji dokazal, da bo tudi iz gostov izvrtal tako bolj splošne kot tudi konkretne implikacije njihovih izjav. Enourni Studio City so poleg njegovih soočenj z gosti sestavljali še prispevki novinarjev o aktualnih dogodkih in družbenih trendih ter kolumne različnih družbenokritičnih avtorjev.
Seme za nov Studio City
V novi oddaji Marcel teh elementov skorajda ni. Kot je v intervjujih ob napovedi oddaje razložil Štefančič, je cilj nove polurne oddaje vzpostaviti osnovo, ki temelji na njegovih pogovorih z gosti. To bi kasneje s pomočjo novih sodelavcev nadgrajevali z novinarskimi prispevki in kolumnami novih avtorjev, dokler oddaja ne bi na organski način ponovno zrasla do gabaritov, ki jih je zastavil Studio City. Šele takrat, ko bi jo ponovno poganjala mlada ekipa, bi si lahko oddaja po njegovem mnenju prislužila staro ime, on sam pa bi se počasi poslovil.
Kot je pokazal prvi mesec Marcela, ni nobenega razloga, da bi se voditelj moral posloviti. Še zmeraj je oster, natančen in energičen, kot je bil, njegovi gostje pa so še zmeraj izpostavljeni surovemu navalu podvprašanj, replik in prekinitev, kadar zaidejo s teme. Pri tem voditelj vseeno ni nespoštljiv ali zaletav, sploh kadar dovolj dobro pozna svoje goste. Tako na primer sinočnjega gosta dr. Dušana Kebra ni prekinjal, ko se je ta oddaljil od teme, saj ta odmike uporablja predvsem za podkrepitev svojih navedb.
Očitki o levičarstvu
Ob ukinitvi Studia City so kritiki oddaji očitali, da je levičarska in da ne dosega standardov novinarskega dela. To je bila seveda pavšalizacija in za povrhu še propagandna, saj so se pri Studiu City praviloma potrudili za t. i. obojestransko (ali pa vsegliharsko) predstavitev tem. Povečini so imeli povabljena dva politika ali dva politična komentatorja iz različnih medijev, ki sta zastopala nasprotni stališči, voditelj pa je skušal priti njunim izjavam do dna. Pri tem je bil včasih uspešen, včasih pa smo gledalci dobili dva človeka, ki sta govorila drug mimo drugega in se na vse pretege trudila, da ne bi priznala napake. Štefančič jih je vse privijal in se trudil v debato vnesti navezavo na realnost, vendar smo iz teh soočenj le redko dobili konkretne odgovore.
V Marcelu za zdaj tovrstnih soočenj ni. V polurni shemi ima dva ločena gosta in z vsakim obdela eno temo. V zadnji je sicer povedal, da je v studio povabil tudi predstavnika zdravniškega sindikata Fides in ministrstva za zdravje, vendar se je odzval zgolj Keber, nekdanji minister za zdravje in direktor Kliničnega centra Ljubljana, zdaj pa predstavnik društva Glas ljudstva, ki stavki nasprotuje. Tako smo dobili zgolj eno stran zgodbe, a jo je predstavil človek, ki več kot očitno zelo dobro pozna celoten sistem.
Druga gostja je bila dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina, s katero se je Štefančič pogovarjal o porastu nasilja med otroki in o vzrokih zanj. Kot je značilno zanj pri pogovorih s strokovnjaki, se ti razlikujejo od pogovorov s politiki, saj se ne trudi prebiti skozi piarovsko prikrivanje, temveč tematiko razumeti na čim bolj poljuden način in z vsemi podrobnostmi, ki se pojavljajo v javnosti. Tudi tukaj je prikazal dobro poglobljenost v temo in pripomogel popularizirati ta problem, ki ne izhaja zgolj iz pandemije.
Na poti v Studio City
Kot rečeno, bo Marcel sčasoma nadgrajen z dodatnimi prispevki, a za zdaj ima le tri. Na začetku novinarka Špela Kožar, ki je sodelovala že pri Studiu City, pripravi kratek pregled dogajanja prejšnjega tedna, ki je sestavljen iz konteksta strganih in pomenljivo skupaj zlepljenih izjav. Gledalcem, ki ne spremljajo informativnih oddaj, morda stvari izzvenijo v prazno, sicer pa gre za zanimiv vložek. Med obema pogovoroma sledi trenutek "zena", ki prikazuje podobe narave, kot nekakšna razbremenitev med dvema dinamičnima segmentoma, za konec pa se poslovi z aktualnim videospotom, kar gledalca odpošlje v noč z nekaj več optimizma ob pogosto težkih temah.
Marcel ni Studio City. Je pa začetek. Kratki in udarni pogovori z zanimivimi gosti o aktualnih temah so bili zmeraj jedro oddaje in Marcel se tega drži. In po enem mesecu že pričakujemo prve nadgradnje. Predvsem z več vsebinami s področja kulture, ki so bile v Studiu City od zmeraj zelo dobro zastopane, zdaj pa je prava škoda, da so te vsebine deležne enake marginalizacije kot na preostanku TV Slovenija.
Preberite še:
