Avstralska in novozelandska vojaška transportna letala so pristala na glavnem letališču te tihomorske kraljevine na otoku Tongatapu. Pred njihovim pristankom so morali s pristajalne steze odstraniti pepel, ki se je nabral po izbruhu podvodnega ognjenika.

Letala so na otok pripeljala človekoljubno pomoč, komplete za zasilna bivališča, zabojnike z vodo, električne generatorje, higienske pakete ter komunikacijsko opremo.

Katastrofa je po ocenah Združenih narodov prizadela več kot 80 odstotkov prebivalcev tega otočja oziroma 84.000 ljudi. Prebivalcem primanjkuje hrane in pitne vode, saj so zaradi pepela in umazane vode zaradi cunamija vode na arhipelagu zelo onesnažene. Po ocenah Rdečega križa otočanom grozita kolera in driska. Bojijo se tudi pomanjkanje hrane, saj je letina uničena.

Popolno uničenje domov

Po izbruhu ognjenika so vzniknili 15-metrski valovi, ki so odnesli vse pred seboj.

Z otoka Mango poročajo o popolnem uničenju domov, na Fonoifuaji sta ostala le dva. Na posnetkih iz prestolnice kraljevine Tongo Nuku'alofa je videti poslopja, prekrita s pepelom, porušene zidove in ulice, posejane s kamni, drevesnimi debli in drugimi naplavinami.

Po prvih podatkih so umrli trije ljudje, številni so bili poškodovani.

Preživel po 27 mučnih urah v morju

Prihajajo pa tudi poročila o preživelih. 57-letni Lisala Folua, ki je živel na majhnem otoku Atata z okoli 60 ljudmi, je v morju plaval kar 27 ur, preden se je rešil. Ko je usodni val dosegel njegov otok, je ravno pleskal svojo hišo. Na nevarnost ga je prišel opozorit njegov brat, nato pa ga je zalilo. Uspelo se mu je rešiti in splezati na drevo, a ga je odnesel drugi val. "Lebdel sem na gladini morja, ko so okoli udarjali valovi," se je spominjal v izjavi za lokalni radio. Iz morja se je rešil po mučnih več kot dvajsetih urah, v katerih je preplaval 7,5 kilometra, kolikor je bilo do glavnega otoka Tongatapu.

Države obljubljajo denarno pomoč

Kraljevini so pomoč pri spoprijemanju s posledicami naravne ujme že obljubile Japonska, Kitajska in Francija. Svetovna banka bo namenila začetnih osem milijonov ameriških dolarjev nujne finančne podpore. Ob tem so poudarili, da se zavedajo, da bodo celotno škodo, ki bo velika, šele ocenili, bo pa Svetovna banka pomagala pri financiranju projektov za utrditev glavne infrastrukture v državi, kot so šole in vladna poslopja ter pristanišča.

Strokovnjaki preverjajo zaloge s pitno vodo

V Tongo naj bi danes prispela tudi novozelandska ladja s potapljači in hidrografskimi strokovnjaki ter helikopterjem za pomoč pri dostavi pomoči. Prva naloga strokovnjakov bo preveriti vodne poti in pristope do pristanišča.

Druga novozelandska ladja z zalogami pitne vode in drugo pomočjo naj bi prispela v petek, v soboto pa naj v Tongo odplula še tretja ladja. Avstralija naj bi v petek poslala ladjo s pomočjo in dvema helikopterjema.

Kako dostaviti pomoč državi, ki nima covida-19?

Zaradi strogih pravil ob pandemiji covida-19, zaradi katerih so v Tongi skoraj brez okužb, bodo pomoč dostavili brez stikov z ljudmi, je povedal novozelandski poveljnik James Gilmour. Dejal je, da bo posadka na tleh samo 90 minut.

Komunikacija z otočjem ostaja omejena, prek satelitskih povezav je mogoče opraviti mednarodne telefonske klice.

V nesreči prizadetih več kot 80 odstotkov prebivalcev

Tonga je od preostalega sveta odrezana od sobote, ko je izbruhnil podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai in je državo zalil cunami, ki je sledil izbruhu. Raziskovalci ameriške vesoljske agencije Nasa so izračunali, da je bila moč izbruha ognjenika 500-krat močnejša od atomske bombe, odvržene na Hirošimo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.