Knjigo Življenje, zaznamovano z Auschwitzem je izdala založba Fraktura, glavni urednik in soustanovitelj založbe Seid Serdarević pa je povedal, da gre za izjemno življenjsko zgodbo pravnika in novinarja, ki je bil zadnji taboriščnik zloglasnega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Mandića, ki se je rodil leta 1933, je nemška vojska z mamo Nevenko in babico Olgo ujela 15. maja 1944 v Opatiji, kot najbližje sorodnike enega od pomembnih pripadnikov Narodnoosvobodilnega boja (NOB) Anteja Mandića, sicer Olegovega očeta. Že naslednji dan so jih odpeljali v Trst, kjer so jih dva meseca zasliševali, nato pa so jih poslali v Auschwitz.

Kako je 11-letnik preživel sedem mesecev pekla?
"Pogosto me sprašujejo, kako je mogoče, da mi je kot 11-letnemu dečku uspelo preživeti tam sedem mesecev, ko je znano, da je bilo nemško pravilo, da si tam, tudi če se te nihče ni dotaknil, v tem času moral umreti – od lakote, stresa, slabih higienskih razmer," je dejal Mandić na predstavitvi knjige v Zagrebu.

Sam to, da mu je uspelo, v 80 odstotkih pripisuje sreči, 15 odstotkov materini ljubezni in pet odstotkov "spretnosti otroka, ki so mu ukradli otroštvo".

Mengeleja ni zanimal, "ker ni bil dvojček"
Eno od srečnih naključij je bilo po njegovih besedah to, da je, ko bi ga morali premestiti v moški del taborišča, dobil vročino. Ker ga bolnega niso mogli premestiti v moški del taborišča, v del taborišča za otroke pa ga niso smeli vrniti, je končal na oddelku za dvojčke zdravnika Mengeleja.
Na oddelek za dvojčke so sprejemali moške in ženske dvojčke do 18. leta starosti, na katerih je Mengele izvajal različne poskuse. Mandić ga ni zanimal, ker ni bil dvojček.

Druga sreča je bila, da se mama in babica, ko so se Nemci odločili evakuirati taborišče, nista odločili iti na pohod smrti, ampak sta ostali v taborišču. Nacisti so iz taborišča med svojim umikom namreč odpeljali 58.000 taboriščnikov, ki so na pohodu umrli zaradi mraza ali pod streli nacistov.

Družina, ki je imela srečo v neznanski nesreči
Ko je v taborišče vkorakala sovjetska Rdeča armada, so tam našli sedem tisoč preživelih taboriščnikov, med katerimi je bilo 700 otrok. Poleg Olega sta preživeli tudi njegova babica in mama.

V največjem in najzloglasnejšem taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti med letoma 1940 in 1945 pobili več kot milijon ljudi, med njimi največ, 90 odstotkov Judov. Tam je bilo zaprtih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, 1331 od njih jih je umrlo.

Od leta 2006 se skladno z resolucijo ZN-a dan njegove osvoboditve, torej 27. januar, ko je vanj vkorakala Rdeča armada, zaznamuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.