EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate) je referenčna medbančna obrestna mera, ki jo dnevno izračunava Evropski inštitut za denarne trge (EMMI) na podlagi podatkov o obrestnih merah, po katerih se brez zavarovanj od tedna dni do leta dni zadolžuje 18 reprezentativnih evropskih bank. Med temi ni slovenskih bank, so pa naslednje:
- belgijska banka Belfius,
- francoske banke BNP – Paribas, Crédit Agricole, HSBC France, Natixis/BPCE in Société Générale
- nemški banki Deutsche Bank in DZ Bank,
- italijanski banki Intesa Sanpaolo in Unicredit,
- luksemburška banka Banque et Caisse d'Épargne de l'État,
- nizozemska banka ING Bank,
- portugalska banka Caixa Geral De Depósitos,
- španske banke Banco Bilbao Vizcaya Argentaria, Banco Santander, CECABANK, CaixaBank
- in britanska Barclays Capital.
EURIBOR se izračunava za različna obdobja, od tedna dni do leta dni. Najpomembnejši za podjetja in gospodinjstva je šestmesečni EURIBOR, redkeje pa se v slovenskem prostoru uporablja tudi trimesečni EURIBOR.
Kako EURIBOR določa stroške zadolževanja?
Glavnina posojilnih pogodb s spremenljivo obrestno mero namreč spremenljivost obrestne mere veže na spremembe vrednosti tri- ali šestmesečnega EURIBOR. Banka v kreditni določbi določi pribitek (v odstotnih točkah) nad EURIBOR, skupna obrestna mera, ki določa stroške financiranja, pa je tako seštevek EURIBOR in pribitka. V času negativnega EURIBOR se je pojavila še tako imenovana floor klavzula, ki ni upoštevala negativnega EURIBOR. Skupna obrestna mera torej ni mogla biti nižja od pribitka.
Čeprav se vrednost obrestne mere EURIBOR na denarnih trgih dnevno spreminja, pa se strošek financiranja spreminja na vnaprej določeno obdobje. Pri šestmesečnem EURIBOR tako banka večinoma vsakih šest mesecev določi novo anuiteto (mesečni znesek, ki ga posameznik nameni za poplačilo glavnice in obresti) glede na tedanjo vrednost EURIBOR. Komur je denimo prejšnji mesec banka določila anuiteto na podlagi šestmesečnega EURIBOR in obrestno mero spremeni dvakrat na leto, bo do novembra odplačeval posojilo po tem izračunu ne glede na to, da bi morda že v poletnih dneh bil za nekaj desetink odstotne točke višji, kot je bil na sredini maja.
Pri trimesečnem EURIBOR pa je dinamika določanja anuitete navadno pogostejša: vsake tri mesece, posledično je zato tudi nižja, saj »fiksira« anuiteto le za trimesečno obdobje.
V posojilni pogodbo morajo biti po določilih zakona o potrošniških kreditih natančno določeni referenčna obrestna mera (navadno EURIBOR), obdobja ter pogoji in postopki za njeno spreminjanje. Enako velja tudi za datum, ko se skupna obrestna mera posojila prilagodi spremembi referenčne obrestne mere, in datum, ko začne veljati spremenjena anuiteta posojila.
