Dela, ki so jih zasegli v ZDA, so: akvarel na papirju Ruski vojni zapornik (vrednost je bila ocenjena na 1,25 milijona dolarjev), risba s svinčnikom Portret moškega (vreden milijon dolarjev) in akvarel Dekle s črnimi lasmi (vreden milijon dolarjev in pol). Foto: AP
Dela, ki so jih zasegli v ZDA, so: akvarel na papirju Ruski vojni zapornik (vrednost je bila ocenjena na 1,25 milijona dolarjev), risba s svinčnikom Portret moškega (vreden milijon dolarjev) in akvarel Dekle s črnimi lasmi (vreden milijon dolarjev in pol). Foto: AP
Vodstvo chicaškega Art Instituta, od koder so zasegli Ruskega vojnega ujetnika, je nakazalo, da se bodo borili za lastništvo nad sliko. Foto: AP
Vodstvo chicaškega Art Instituta, od koder so zasegli Ruskega vojnega ujetnika, je nakazalo, da se bodo borili za lastništvo nad sliko. Foto: AP

Policisti so v tem tednu slike odnesli iz muzejev Art Institute v Chicagu, Carnegie v Pittsburghu in Spominskega muzeja Allen na kolidžu Oberlin v Ohiu. Nalog za zaseg je podpisal manhattanski okrožni tožilec, in sicer na podlagi utemeljenega suma, da so vsa dela ukradena lastnina.

Vsi trije portreti so – poleg številnih drugih slik iz zasebne zbirke Fritza Grünbauma – v središču sodne bitke, v katero so se spustili Grünbaumovi dediči. Prepričani so, da se je kabaretni umetnik, ki je začel dela likovne umetnosti zbirati v 20. letih prejšnjega stoletja, svoji zbirki odpovedal pod prisilo.

Po interpretaciji manhattanskega tožilstva je primer v ameriški pristojnosti, ker so vse umetnine na neki točki kupili in naprej prodali newyorški trgovci z umetninami.

Pokončna drža, ki ga je stala življenja
Grünbaum se je rodil na Moravskem; njegov oče je bil trgovec z umetninami. Fritz je študiral pravo, a je leta 1906 začel nastopati v dunajskem kabaretu, kar je začrtalo njegovo življenjsko pot. Med Hitlerjevim vzponom je bil tako na Dunaju kot v Berlinu precejšna zvezda, v svojih nastopih je redno bril norce iz nacizma. Enkrat je na zatemnjenem odru pripomnil: "Nič ne vidim, niti najmanjše stvari; najbrž sem zakorakal v nacionalsocialistično kulturo."

Fritz Grünbaum je bil tako leta 1938 aretiran in pozneje interniran v koncentracijskem taborišču Dachau. Za svoje sotaboriščnike je še poslednjič nastopil na silvestrovo leta 1940, ko je bil že zelo hudo bolan. Umrl je 14. januarja 1941.

Dela, ki so jih zasegli v ZDA, so: akvarel na papirju Ruski vojni zapornik (vrednost je bila ocenjena na 1,25 milijona dolarjev), risba s svinčnikom Portret moškega (vreden milijon dolarjev) in akvarel Dekle s črnimi lasmi (vreden milijon dolarjev in pol). Tehnično se slike pravzaprav še vedno nahajajo v muzejih; na tožilstvo jih bodo preselili pozneje, je poročala tiskovna agencija AP.

Dekle s črnimi lasmi je že od leta 1958 last slovitega zasebnega umetniškega kolidža Oberlin. Foto: AP
Dekle s črnimi lasmi je že od leta 1958 last slovitega zasebnega umetniškega kolidža Oberlin. Foto: AP

Nobeden od muzejev se ni sliki prostovoljno odpovedal
Vodstvo chicaškega Art Instituta, od koder so zasegli Ruskega vojnega ujetnika, je v izjavi za javnost zapisalo: "Prepričani smo o zakonitosti svojih nakupov in verjamemo, da smo zakoniti lastniki umetnine. Ta je predmet zasebne tožbe, v kateri se primer ustrezno obravnava, mi pa branimo svoje stališče."

V Muzeju Carnegie so poudarili, da so zavezani ravnanju "v skladu etičnimi, zakonskimi in strokovnimi zahtevami in normami", ter napovedali, da bodo sodelovali z oblastmi. Kolidž Oberlin je prav tako poudaril svojo kooperativnost, obenem pa je trdno prepričan, da "so Schielejevo Dekle s črnimi lasmi leta 1958 zakonito kupili in je po zakonu njihova last. Oberlin ni predmet kriminalne preiskave tožilstva."

Preden je tožilstvo izdalo nalog za zaseg, je družina Grünbaum že sama na vse tri omenjene ustanove naslovila zahtevek za vrnitev del, ki so bila po njihovem prepričanju ukradena.

"Podpis pred puškino cevjo ni veljaven"
Po sodni bitki so Grünbaumovi svojci leta 2018 že dobili nazaj dve Schielejevi deli. Tisti deli je Grünbaumova svakinja Mathilde Lukacs sicer prodala šele po Fričevi smrti, zato je nasprotna stran argumentirala, da sta bili zakonita last trgovca z umetninami Richarda Nagyja. Sodnik je presodil v korist tožnikov, ker ne obstaja noben dokaz, da bi Grünbaum svoje lastništvo kdaj prostovoljno prenesel na svakinjo. "Podpis pred puškino cevjo pač ne more pomeniti veljavnega prenosa lastništva," je takrat zapisal sodnik.