Še danes pogosto slišijo: dober dan, je to spomeniško?

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ima dve glavni organizacijski enoti: Center za konservatorstvo in Službo za kulturno dediščino. Služba za kulturno dediščino izvaja državno javno službo na ozemlju države Slovenije in ima v ta namen sedem območnih enot: Območno enoto Kranj, Območno enoto Ljubljana, Območno enoto Maribor, Območno enoto Celje, Območno enoto Novo mesto, Območno enoto Nova Gorica in Območno enoto Piran. Območna enota Piran pokriva prostor štirih obalnih občin: Občine Piran, Občine Izola, Občine Koper in Občine Ankaran. Pred organizacijo službe v sedanji obliki je delovala pod različnimi nazivi. Nastala je leta 1962 kot Zavod za spomeniško varstvo s sedežem v Piranu. Še danes velikokrat po telefonu slišimo: “Dober dan, je to spomeniško?”

Odpri galerijo

Čeprav se nazivi in organizacija dela spreminjajo poslanstvo in naloge službe ostajajo. Identificiranje, analiziranje, vrednotenje nepremične dediščine ter z njo povezane premične dediščine, spremljanje stanja na terenu, nadzor nad posegi v dediščino in raziskavami dediščine, priprava predlogov in strokovnih podlag za razglasitev spomenikov, izdajanje kulturnovarstvenih pogojev, mnenj, soglasij in drugih aktov, nasveti za lastnike in sodelovanje v mednarodnih projektih so nekatere izmed njih.

Vpisanih je nekaj čez 1000 enot kulturne dediščine

Na območju OE Piran imamo nekaj čez tisoč enot kulturne dediščine vpisanih v Register kulturne dediščine Slovenije. Od tega je 364 spomenikov, med njimi so spomeniki državnega pomena: Socerb - Grad, Socerb - Območje gradu Socerb, Koper - Samostan Santorijeva 9, Izola - Arheološko najdišče Simonov zaliv, Piran - Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Piran - Cerkev sv. Jurija, Piran - Zvonik sv. Jurija in Sečovlje - Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah.

Oboje, velik časovni razpon in množica enot dediščine je pripeljalo do nastanka obsežne zbirke dokumentarnega gradiva. ZVKDS , OE Piran, ki ji bomo rekli kar Zavod, hrani vso dokumentacijo od nastanka leta 1962 in še pred tem. V svojem arhivu imamo tako tudi korespondenco in gradivo Komisije za spomeniško varstvo, ki je delovala pri Občinskem ljudskem odboru v Piranu od leta 1956 do 1961 in Komisije za spomeniško varstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper od leta 1955 do 1965.

Če so vam všeč številke: imamo 1048 diafilmov in 2845 negativ filmov. Vsak film ima običajno 24 ali 36 posnetkov, kar v povprečju znese 116.800 posnetkov. V planoteki je 2400 enot, imamo 650 CD-jev, 5385 enot knjižnega gradiva. Vseh izdanih kulturnovarstvenih pogojev, mnenj, soglasji in drugih aktov nismo nikoli prešteli. Skupno z vlogami in prilogami pa jih je približno 190 tekočih metrov. Poleg tega pa je seveda še vsa ostala poslovna korespondenca. Z dokumentacijo se je ukvarjalo veliko delavcev na Zavodu, posebej pa moramo omeniti go. Danilo Biščak, ki je bila vrsto let zaposlena kot gradbena tehnica in je skrbela med drugim tudi za zavodsko dokumentacijo.

Dokumentarno gradivo imamo hranjeno in opisano glede na fizično obliko. Samo gradivo je neuporabno, če ga ne spremljajo ustrezni podatki. V ta namen imamo bazo podatkov v katero vnašamo podatke za vse vrste dokumentacije. Posamezne enote opisujemo z metapodatki: evidenčna številka dediščine, občina, naselje, naslov, datum nastanka, avtor, format, merilo, itd. Nekateri podatki so v vseh podatkovnih zbirkah enaki, drugi se razlikujejo glede na gradivo. Dodamo še opombe ali pojasnilo, ki nam je pri delu v pomoč. Preko metapodatkov z izborom pridemo do iskanega gradiva.

Diaposnetke in negative shranjujemo v zanje primernih ovojih in kovinskih omarah. Negativi imajo vsi bodisi pozitiv bodisi kontaktno kopijo. Starejši negativi tudi fotografijo večjega formata, pritrjeno na karton. Tej zbirki pravimo fototeka.

V planoteki so večinoma arhitekturni posnetki, načrti različnih objektov. Veliko jih je izrisanih ročno, z rotringom na pavs papir. Kot taki so so priče nekih minulih časov, lepi že na pogled. Nekaj jih imamo v primernih predalnikih, da so poravnani, žal pa so ostali v tulcih, kar zanje ni najbolje. Planoteka zajema tudi topografske kartone stanovanjskih objektov znotraj mestnih jeder Pirana, Izole in Kopra. Topografski karton je posnetek obstoječega stanja objekta, ki vsebuje skico situacije objekta na kopiji katastra, tlorise, prereze, fasade in ponekod detajle okenskih in vratnih odprtin ali kakšne druge posebnosti . Topografski kartoni so nastajali kot del študijske prakse študentov Fakultete za arhitekturo nekje med leti 1975 in 1988. Seveda pa imamo v tej zbirki tudi fotogrametrične in geodetske posnetke ter arhitekturne posnetke nastale z računalniškimi programi.

Knjižnica zavoda je pri Narodni in univerzitetni knjižnici vodena kot specialna knjižnica. Gradiva nimamo vpisanega v sistem Cobiss, NUK-u pa letno pošiljamo poročilo o knjižnem fondu. Knjižna zbirka vsebuje predvsem strokovno gradivo iz našega delovnega področja in je v prvi vrsti namenjena strokovnim delavcem, kar pa ne pomeni, da si knjige ne morete ogledati ali izposoditi. Nekaj manj kot tretjina knjižne zbirke so različne strokovne podlage in smernice, konservatorski programi, projekti in načrti, konservatorska poročila, poročila o arheoloških sondiranjih in izkopavanjih, poročila o restavratorskih raziskavah in podobno. Zavod hrani tudi obsežno topografijo memorialnih spomenikov in dediščine NOB, ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja opravil in uredil Anton Lovšin.

Digitalizacija gradiva

Na zavodu že več kot desetletje poteka projekt digitalizacije gradiva. Skoraj v celoti imamo digitalizirano planoteko in diateko, tretjino negateke in zbirko kulturnovarstvenih soglasji za vse občine od leta 1962 do 1993. V celoti je digitalizirana topografija memorialnih spomenikov in dediščine NOB. Razen planoteke, kjer so nam večje formate pred leti skenirali zunanji izvajalci, smo vse ostalo opravili sami. Pri digitalizaciji upoštevamo osnovne standarde za digitaliziranje posameznih zvrsti dokumentacije. Digitalizacija je počasno in predvsem dolgočasno delo, ki pa se večkratno obrestuje. S par kliki pridemo zaposleni do skenograma na svojem računalniku, ob tem pa izvorno gradivo pustimo pri miru in ga ne uničujemo s pregledovanjem. V času dela na domu ob izbruhu epidemije Covida 19 smo med drugim evidentirali in digitalizirali gradivo obeh prej omenjenih komisij za spomeniško varstvo, kamor sodi tudi obsežen fond negativov in fotografij v katerem je okoli 1.200 posnetkov. Digitalno in digitalizirano gradivo ter kopijo CD-teke hranimo na zunanjih trdih diskih in strežnikih.

Pri hranjenju dokumentacije si moramo ves čas postavljati vprašanje ali je gradivo dostopno in uporabno in ali bo tako tudi v prihodnje. Analogna oblika je zanesljiva. V roko primemo fotografijo, načrt ali knjigo, pogledamo in preberemo. Potrebuje pa omaro ali polico in mi moramo priti do nje. Digitalna oblika ima svoje prednosti, skrbeti pa je potrebno za to, da imamo ustrezen bralnik in program oz. da takšno dokumentacijo posodabljamo. Dostopna je praktično od kjerkoli in ne zavzame nič prostora. Na Zavodu imamo in uporabljamo obe vrsti dokumentacije in vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Svoje prednosti in slabosti ima tudi digitalna fotografija. Množica neselekcioniranih in neopisanih fotografij nima nobene vrednosti je dolgoročno neuporabna. Izbor in opis vzame veliko časa, ki ga pogosto nimamo. V dokumentaciji Zavoda tako opažamo, da imamo v zadnjih letih praznino v fototeki, čeprav vemo, da je narejenih veliko fotografij. Na ravni celotnega ZVKDS je v pripravi program za hranjenje in opis digitalnih fotografij, kar bo gotovo pripomoglo k temu, da ohranimo fotodokumentacijo za prihodnost.

Dokumentarno gradivo Zavoda je dostopno tudi širši javnosti. Poleg Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki vsakomur omogoča dostop do informacij o dediščini ima po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja vsak zainteresiran posameznik pravico do vpogleda, prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa dokumenta, ki ga zavod izdela sam, v sodelovanju z drugim organom ali ga pridobi od drugih oseb. Z drugimi zakoni (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov ali Zakon o avtorskih pravicah) je v nekaterih primerih dostopnost nekoliko omejena. V takih primerih boste morda lahko dobili gradivo samo na vpogled ali pa bodo pobeljena osebna imena. Vlogo za dostop do informacij javnega značaja lahko napišete prosto, lahko pa obrazec z imenom Zahteva za dostop do informacij javnega značaja poiščete na naši internetni strani www.zvkds.si pod zavihkom Katalog informacij javnega značaja.

Prostorska stiska v Piranu

Za konec pa še to. ZVKDS, OE Piran se srečuje s prostorsko stisko že veliko let. Gradivo smo imeli v vseh pisarnah, na hodnikih, v začasnem prostoru na drugi lokaciji in v najetem prostoru v Kopru. V času, ko nastaja prispevek Zavod obnavlja nove poslovne prostore na Ukmarjem trgu 2 v Kopru, zato je veliko gradiva deponiranega. Želimo si, da bi imeli dokumentacijo na enem mestu in v prostorih opremljenih tako, kot velevajo sodobni standardi za hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva in lažje dostopno tako strokovnim delavcem kot zunanjim uporabnikom. Dokumentarno gradivo je, veste, na nek način kot dobro vino. Vinarji ga spoštujejo, zato ga hranijo v prostoru, ki ima primerno temperaturo, v katerem ni preveč svetlo in ne prevlažno. Tako bo svojo žlahtnost ohranilo še dolgo in z leti postajalo samo še bolj dragoceno.

Vojka Zubić Pahor, strokovna sodelavka, ZVKDS, OE Piran

---