Umor treh vojakov JLA na video kaseti: Tožilstvo za vojne zločine našlo nove dokaze v primeru zločina na Škofijah!

Preiskava poboja pripadnikov JLA na Škofijah v Sloveniji, ki jo vodi beograjsko tožilstvo za vojne zločine, in dokazi, pridobljeni v tej zadevi, so vzbudili upanje, da bodo storilci prvih vojnih zločinov na ozemlju nekdanja Jugoslavije po desetletjih skrivanja dokazov vendarle privedeni pred sodišča. Vojni zločini namreč ne zastarevajo.

Čeprav je od zločinov slovenskih oboroženih skupin minilo že več kot 30 let, je vse več elementov, ki nakazujejo, da bi se preiskava lahko končala s prvimi obtožnicami.

To bi lahko bil začetek sodnega razčiščevanja zločinov iz časov enostranske odcepitve Slovenije. Zaradi prevzemanja mednarodnih meja s strani slovenske Teritorialne obrambe (TO) in policije je prišlo do spopadov z Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki je imela nalogo, da zveznim policistom in carinikom pomaga pri vzpostavitvi prvobitnega stanja na zunanjih mejah Slovenije in Jugoslavije.

V teh spopadih je umrlo več kot 50 vojakov in civilistov, za smrt katerih nihče ni nikoli odgovarjal.

Vendar vsi niso padli v spopadih, ki jih »pokriva« mednarodno pravo.

Nekateri so bili ubiti tudi v nasprotju z vojnim pravom. Na to je v okviru postopka v Haškem sodišču (ICTY) opozarjal tudi nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević.

Slovenski organi so vedno trdili, da zločinov v Sloveniji, ki bi jih storili pripadniki slovenskih oboroženih sil - sploh ni bilo. V prikrivanje je bilo vključenih veliko državnih organov in medijev.

A resica prej ali slej vedno pride na dan.

V primeru umorov v kraju Škofije je tožilstvo, kot poročajo beograjske Večernje Novosti, pridobili videokaseto, na kateri so posnete okoliščine umora dveh vojakov JLA - Branka Sedlarja in Nedžmedina Osmanija ter oficirja (častnika) Slobodana Pantelića.

Kljub danim varnostnim zagotovilom so ju pripadniki slovenske milice junija 1991 na zahrbten način ubili, nato pa prikrili sledi in tako prikrili zločin. Vojaki so bili ubiti v zasedi, na posnetku, ki ga ima tožilstvo, pa so jasno vidni obrazi storilcev tega zločina.

Odvetnik Dušan Bratić, zastopnik družin pomorjenih vojakov, pričakuje, da bo preiskava v tem primeru privedla do obtožnice, trdi pa tudi, da se bo dvignil prah še nad drugimi zločini iz obdobja slovenske odcepitve.

»Vse se je začelo v Sloveniji in pozaba traja predolgo. Tam je bilo storjenih veliko več vojnih zločinov, kot je znano širši javnosti. Padlo je 44 vojakov in civilistov, ki so služili v JNA, 189 ljudi pa je bilo ranjenih. Osvetlitev teh dogodkov in privedba odgovornih pred roko pravice je neprecenljiva za soočanje s preteklostjo, je pa tudi dolg do družin, ki že tri desetletja živijo brez zadoščenja,« je dejal Bratić.

Opozarja tudi, da so bili v Sloveniji storjeni vojni zločini in več kaznivih dejanj s področja kaznivih dejanj zoper mednarodno humanitarno pravo.

Skoraj neznano je, trdi, da so leta 1991 v Sloveniji nastala taborišča z jasnimi znaki koncentracijskih taborišč, v katera so zapirali in v njih mučili vojake JLA in njihove družinske člane.

Takratni vojaški preiskovalni organi so vse to dokumentirali in oblikovali zadeve, ki so bile po razpustitvi vojaškega sodstva oddane v arhiv tožilstva za vojne zločine.

Najbolj znan primer vojnega zločina nad vojaki JLA se je zgodil v kraju Holmec, streljanje na vojake, ki so se vdajali z belo rjuho pa je posnela televizijska kamera avstrijske družbe ORF.

V Sloveniji so zločin, ki se je zgodil le dan pred dnevom, ki ga slovenska policija danes praznuje kot svoj praznik vedno zanikovali z različnimi izgovori in zavajajočimi interpretacijami dogajanja.

Hkrati so slovenske enote napadle tudi enoto JLA v Rožni dolini pri Novi Gorici ter več vojašnic in vojaških objektov.

Vojaki JLA so bili v času t. i. desetdnevne vojne ubiti in ranjeni po vsej Sloveniji, večina teh kaznivih dejanj pa ima elemente vojnih zločinov, opozarja zastopnik družin ubitih vojakov, odvetnik Bratić.

»Žrtve teh vojnih zločinov so večinoma Srbi, pa tudi pripadniki vseh drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije in celo Slovenci. Zato so potrebni sodni postopki, da se odgovorne privede pred roko pravice, družinam žrtev pa po treh desetletjih zagotovi mir, ki ga potrebujejo. Kje bo postopek potekal, ni najpomembnejše. Če je Slovenija zainteresirana, lahko zahteva dodelitev primera, seveda z jasno izkazano voljo za osvetlitev zločinov,« pravi odvetnik Bratić.

Vojaki na Škofijah so bili ubiti s prevaro, ki je v katalogu vojnih zločinov obravnavana kot uporaba prepovedanega načina vojskovanja, kot t. i. vojaška perfidnost.

Nedvomno gre za dejanje v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom.

Na vojake so streljali brez opozorila, čeprav so ti zaupali sklenjenemu premirju in varnostnim zagotovilom, ki so jih prejeli.

Obstaja utemeljen sum, da je bila podobna zločinska metodologija uporabljena tudi pri drugih umorih vojakov JLA v Sloveniji junija 1991.

O tem, da je bil na Škofijah storjen zločin in da je prišlo do prikrivanja sledi zločinov so pričali tudi številni drugi pričevalci, med njimi tudi nekdanji poveljnik reškega korpusa Marjan Čad.

Za Insajder.com je o tem spregovoril nekdanji vojaški obveščevalec TO Anton Peinkiher.

Anton Peinkiher je upokojeni slovenski častnik kopenske vojske, obveščevalni častnik, varnostni manager in gospodarstvenik, ki se je leta 1991 znašel na enem od ključnih položajev za osamosvojitev Slovenije.

Zaposlil se je namreč v Varnostnem organu (VOMO) Rrepublike Slovenije, takratne oblike vojaške obveščevalno varnostne službe RS, na mestu vodje analitike in obveščevalnega dela.

Bil ključni organizator za Ei VOMO in v kasnejših organizacijskih oblikah vojaške obveščevalno varnostne službe.

Končal je Vojaško akademijo kopenske vojske v Beogradu (smer zveze) ter opravil različna specialistična usposabljanja. Od začetka leta 1990 je sodeloval pri zagotavljanju obveščevalnih, protiobveščevalnih ter vojaških nalog za potrebe Republike Slovenije.

Dne 27. 06. 1991 ob 02.45 uri je kot dežurni VOMO MORS prvi obvestil Republiško koordinacijo RS o izhodu tankovske enote 1. okbr JLA iz Vrhnike proti Ljubljani.

»To je bil grozen zločin. Miličniki so prerešetali pinzgauer in pobili vojake JLA popolnoma po nepotrebnem. Iz zasede, iz nekaj metrov. Govori se, da naj bi bila najmanj dva tam ubita s streli v tilnik. To je vse prikrito. Uradno je bilo rečeno, da niso spoštovali ukazov milice. Nato je bila podana razlaga, da je nekdo od zadaj iz vozila sprožil rafal, in verzija, da je nekdo v kabini tovornjačka z roko naredil 'čudno' kretnjo. Ampak to ni skladno s tedanjo situacijo.Pozneje se je izkazalo, da je to bil grozljiv smrtni dogodek, popolnoma nepotreben, ki pa ga je storila milica in ne TO,« je dejal Anton Peinkiher v pogovoru za Insajder.

O tem zločinu smo v Insajderju poročali že 21. oktobra lani, ko smo v objavili tudi intervju z odvetnikom Dušanom Bratićem, ki zastopa družine ubitih vojakov.

Ta intervju si lahko ponovno preberete tukaj.