Strokovnjaki so volitve opisovali kot najpomembnejše od prvih volitev po padcu komunističnega režima leta 1989. Foto: Reuters
Strokovnjaki so volitve opisovali kot najpomembnejše od prvih volitev po padcu komunističnega režima leta 1989. Foto: Reuters

Stranka Zakon in pravičnost (PiS) naj bi posamično osvojila največ glasov, a ne dovolj za sestavo vlade brez partnerjev. Osvojila naj bi 36,8 odstotka glasov, kažejo podatki agencije Ipsos. To bi pomenilo, da bi imela stranka v 460-članskem parlamentu 200 sedežev.

Največja opozicijska skupina, liberalna Državljanska koalicija (KO) nekdanjega premierja in nekdanjega predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, naj bi osvojila 31,6 odstotka glasov oziroma 163 sedežev.

Desnosredinska koalicija Tretja pot in Nova levica, ki bi lahko vstopili v koalicijo s KO-jem, naj bi osvojili 13 oziroma 8,6 odstotka glasov.

Tri stranke sredinske opozicije, ki jo poleg KO-ja sestavljata še Tretja pot ter Levica, naj bi imele v 460-članskem parlamentu tako 248 sedežev, medtem ko naj bi jih imel PiS skupaj s skrajno desno Konfederacijo 212, kažejo izidi vzporednih volitev, objavljeni tik po zaprtju volišč ob 21. uri.

Rekordna volilna udeležba

Volilna udeležba je bila rekordna, okoli 73-odstotna. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bila na nekaterih voliščih precejšnja gneča. Svoj glas je lahko oddalo približno 30 milijonov volilnih upravičencev. Za glasovanje iz tujine se je letos prijavilo skoraj 400.000 volivcev in volivk, kar je rekordno število.

Tusk: Vladavine PiS-a je konec

"Vladavine PiS-a je konec," je ob objavi izida vzporednih volitev dejal vodja KO-ja Donald Tusk. "Tega mračnega obdobja je konec. Poljska je zmagala, demokracija je zmagala," je dejal. Ob tem je dodal: "Najsrečnejši človek na Zemlji sem." Tusk se je namreč leta 2021 vrnil v poljsko notranjo politiko, da bi pomagal opoziciji znova na oblast.

Medtem je vodja PiS-a Jaroslaw Kaczynski poudarjal, da še ne more reči, ali bo lahko njegova stranka še tretjič sestavila vlado: "Vprašanje je, ali ta uspeh lahko prelijemo v tretji mandat. Tega v tem trenutku ne vemo, ampak moramo upati. Ne glede na to, ali bomo v vladi ali v opoziciji, pa bomo nadaljevali svoja prizadevanja in ne bomo dopustili izdaje Poljske." Na zadnjih volitvah leta 2019 so dobili 43,6 odstotka glasov.

Premier Mateusz Morawiecki je zatrdil, da bo PiS kot "zmagovita stranka" poskusil sestaviti stabilno vlado, če ji bo predsednik države dodelil to nalogo.

Vladajoča poljska stranka izgubila večino v parlamentu

Kaj sledi?

Strokovnjaki so volitve opisovali kot najpomembnejše od prvih volitev po padcu komunističnega režima leta 1989. Končni izidi volitev naj ne bi bili znani pred torkom.

Nato bo predsednik Andrzej Duda, ki prihaja iz doslej vladajoče stranke, podelil mandat za sestavo vlade. Pred volitvami je napovedal, da bo mandat najprej dal vodji zmagovalne stranke. Ta bo imel 14 dni časa, da v parlamentu dobi absolutno večino. Če mu to ne bo uspelo, drugega mandatarja imenuje parlament.

Volilna kampanja je bila zelo ostra in polna diskreditacij na osebni ravni. Foto: Reuters
Volilna kampanja je bila zelo ostra in polna diskreditacij na osebni ravni. Foto: Reuters

PiS Poljsko pripeljal v spor z Brusljem

PiS je volitve predstavil kot izbiro med varnostjo pred neomejenim priseljevanjem, ki ga po njihovih besedah podpirajo nasprotniki, ter med obračanjem k Zahodu in katoliškim značajem Poljske.

"Te volitve bodo pokazale, ali bodo Poljski vladali Poljaki ali pa Berlin ali Moskva," je na zadnjem volilnem zborovanju stranke v petek dejal Kaczynski, ki skuša Tuska ves čas prikazati kot lutko v rokah tako Nemčije kot Rusije.

PiS je na oblasti že osem let. Foto: Reuters
PiS je na oblasti že osem let. Foto: Reuters

PiS je na oblasti od leta 2015. V tem času so stranko kritizirali, da spodkopava demokratično ravnovesje v državi, politizira sodišča, uporablja medije v javni lasti za širjenje lastne propagande in spodbuja homofobijo. PiS kritike zavrača, zanika tudi, da želi Poljsko popeljati iz Evropske unije, in trdi, da je cilj njenih reform narediti državo in njeno gospodarstvo bolj pravično, hkrati pa odstraniti zadnje ostanke komunizma. Svojo podporo gradi na velikodušni socialni pomoči, za katero pravi, da jih bodo njeni tekmeci ukinili.

Tusk za rešitev spora z Brusljem

Njena glavna tekmica, Državljanska koalicija KO, je v kampanji obljubila, da bo razveljavila reforme PiS-a, zahtevala odgovornost od njenih voditeljev in rešila spore z Brusljem glede vladavine prava. Tusk je tudi obljubil, da bo njegova stranka v primeru zmage ohranila socialno podporo. "Potrebujemo spremembe, če vam je mar za temeljne vrednote, kot so zaupanje, odgovornost, strpnost, da bi spet prevladale v javnem življenju," je v petek dejal varšavski župan Rafal Trzaskowski, tudi visoki funkcionar KO-ja.

Tusk meni, da je stranka PiS grožnja za demokracijo na Poljskem. Foto: Reuters
Tusk meni, da je stranka PiS grožnja za demokracijo na Poljskem. Foto: Reuters

Kampanjo so poleg političnih delitev zaznamovale migracije, odnosi z Evropsko in vojna v Ukrajini, pri čemer bi lahko poljsko pomoč tej državi ogrozile politične kalkulacije.

Tusk in Kaczynski sta sicer dolgoletna politična nasprotnika in slednji pred volitvami ni varčeval z ostrimi besedami na račun Tuska. Označil ga je za "utelešenje zla" in "izdajalca poljskega naroda".

Razkol med proevropskim liberalizmom KO-ja in konservativnim nacionalizmom PiS-a je v zadnjih letih tako zaznamoval polarizirano poljsko politično krajino. Stališča vladajoče PiS zvesto podpirajo tudi državni mediji – opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so opozorili na "izrazito pristranskost v prid vladajoče stranke v javnih medijih".

Sestavljanje koalicije?

PiS bo moral za večino v 460-članskem parlamentu oblikovati koalicijo – denimo s Konfederacijo, ki želi omejiti pomoč Ukrajini, a strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko v primeru koalicijske vlade na Poljskem sledilo obdobje politične nestabilnosti.

Referendum o prerazporejanju prebežnikov

Poleg volitev poteka tudi referendum, na katerem Poljaki glasujejo o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU-ja o prerazporejanju prebežnikov. Poljska namreč odločno nasprotuje vsem dogovorom EU-ja glede premeščanja migrantov, vlada pa je vprašanje o tem vključila v referendum, da bi dodatno mobilizirala svoje volivce.