Družbe v občini Postojna so ustvarile 43 milijonov evrov čistega dobička, sledile so družbe iz Ilirske Bistrice (20 milijonov evrov) in Cerknice (17 milijonov evrov). Čisti dobiček so sicer zabeležile družbe v vseh občinah, razen v Loški dolini, kjer so zabeležile dva milijona evrov izgube.

V minulem letu je v regiji pozitivno poslovalo 840 družb (72 odstotkov), ki so skupaj ustvarile 101 milijon evrov čistega dobička. V primerjavi z 2022 se je dobiček zmanjšal za slab odstotek. Največ čistega dobička, skoraj 50 odstotkov, je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti.

Na drugi strani je 307 družb (26 odstotkov) v regiji zabeležilo 12 milijonov čiste izgube, kar je trikrat več kot leta 2022. Največ čiste izgube, sedem milijonov evrov oz. 55 odstotkov, je bilo na področju predelovalnih dejavnosti, po izgubi pa so sledile družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti.

Kot je za STA pojasnila vodja postojnske izpostave Larisa Benassi, je bilo na območju primorsko-notranjske lani ustanovljenih 47 gospodarskih družb, izbrisali so jih 42, deset pa jih je v postopkih stečaja. Na uspešnost poslovanja so najbolj vplivale srednje velike družbe, ki so ustvarile 37 milijonov čistega dobička (42 odstotkov) in 31 odstotkov vse neto dodane vrednosti.

Pomemben vpliv so v regiji zabeležili tudi pri majhnih gospodarskih družbah, ki so ustvarile 22 milijonov čistega dobička (25 odstotkov), hkrati pa prav toliko neto dodane vrednosti kot srednje družbe (31 odstotkov). Poleg tega so tudi največ zaposlovale, in sicer kar 34 odstotkov vseh zaposlenih v regiji. Velike družbe so na drugi strani ustvarile 21 milijonov čistega dobička (23 odstotkov), a so hkrati pridelale tudi največ čiste izgube, in sicer dobrih pet milijonov evrov (37 odstotkov).

Družbe v primorsko-notranjski regiji so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj so polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarile na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 42 odstotkov. Najpomembnejši trg predstavljajo države EU, kjer je bilo ustvarjenih 42 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, sledile so tretje države (približno osem odstotkov). Največ prihodkov in hkrati odhodkov, več kot polovico vseh, so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je lani v primerjavi z letom 2022 zvišala za 150 evrov na 1955 evrov, za republiškim povprečjem je zaostala za 12 odstotkov.

V letu 2023 je na območju primorsko-notranjske regije v primerjavi z letom prej manj državljanov odprlo status samostojnega podjetnika, več pa je bilo izbrisov. Kot je pojasnila Benassi, je to dober pokazatelj, da se gospodarska aktivnost umirja, kar pa je glede na visoko zaposlenost prebivalca tudi pričakovano. Več kot polovica samostojnih podjetnikov v regiji ima sicer prijavljeno zgolj popoldansko dejavnost, kar pomeni, da so redno zaposleni drugje.

Samostojni podjetniki posamezniki so sicer v primorsko-notranjski regiji poslovanje lani zaključili pozitivno. Njihov neto dohodek je dosegel 12,9 milijona evrov. Rezultate so v primerjavi z letom 2022 izboljšali za 24 odstotkov.

Podjetniki v regiji so v letu 2023 ustvarili 156 milijonov evrov prihodkov in izkazali 143 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov in odhodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji je lani znašala 1443 evrov, kar je 120 evrov več kot leto prej, a še vedno deset evrov za republiškim povprečjem.