"Rad bi, da bi moja umetnost zdramila občinstvo, sodelujoče pri mojih performansih," je umetnik nekoč pojasnil. "Rad bi jih vzdražil s čutno intenziteto in jim pomagal do razumevanja njihove lastne eksistence." Foto: EPA
Utrinek s performansa Action 135, ki ga je Nitsch leta 2012 uprizoril na 11. bienalu umetnosti v Havani.  Foto: EPA
Utrinek s performansa Action 135, ki ga je Nitsch leta 2012 uprizoril na 11. bienalu umetnosti v Havani. Foto: EPA

Nitsch je po hudi bolezni umrl mirno, je sporočila njegova družina.

Radikalno eksperimentiranje s formo rituala
Zaslovel je v 60. letih kot eden vodilnih predstavnikov dunajskega akcionizma. Gibanje – prominenten član je bil denimo tudi Günter Brus – je izstopalo zaradi nasilnih performansov, pri katerih so uporabljali kri, iztrebke in križanja, njihove intervencije pa so bile pogosto gesta protesta proti avstrijskemu fašizmu.

Že konec petdesetih let je Nitsch razvil temelje svojega "Gledališča orgij in misterijev" in ga zasnoval kot celostno umetnino, ki združuje prvine likovne, gledališke, glasbene in drugih umetnosti.

Kot takšna je obravnavala mitične prvine od antičnih figur do krščanskih predstav žrtvovanja in odrešenja, umetnik pa je predstave, ki so lahko trajale tudi več dni, uprizarjal predvsem na svojem dvorcu Prinzendorf v Spodnji Avstriji. Pri enem od njegovih performansov je sodelovala tudi velika Marina Abramović.

Protest proti Nitschevi Šestdnevni predstavi na posestvu Prinzendorf poleti 1998. Za
Protest proti Nitschevi Šestdnevni predstavi na posestvu Prinzendorf poleti 1998. Za "satanista" je umetnika takrat oklicala tudi francoska zvezdnica Brigitte Bardot. Na fotografiji borci za pravice živali nosijo transparente "Ubijanje ni umetnost" in pa "Cenimo umetnike, ne pa pokolov". Foto: EPA

Zgražanje javnosti
Ker je Nitsch pri tem uporabljal tudi pravo kri in žrtvene živali, je bil ves čas izpostavljen ostri kritiki varuhov javne morale. V 60. letih je bil zaradi svojih akcij v Avstriji večkrat zaprt in se je zaradi tega za nekaj let preselil v Nemčijo.

Kot vrhunec svoje kariere je Nitsch videl "Šestdnevno predstavo", svojo 100. akcijo, monumentalni projekt, ki ga je po 40 letih sklenil avgusta 1998 in ki je bil svobodna reinterpretacija mita o stvarjenju.

Nitsch se je poleg umetniškega akcionizma uveljavil tudi kot grafik in slikar. Kot skladatelj se je posvečal sozvočju med zvokom in barvnimi toni, deloval in razstavljal je po vsem svetu, večkrat pa je sodeloval na documenti v Kasslu in na beneškem umetnostnem bienalu.

Šokiranje v imenu "razumevanja eksistence"
Med umetnikovimi novejšimi projekti je bila razstava na Siciliji leta 2015. Med drugim je razstavil mrtve živali na razpelih, zaradi česar so ga borci za pravice živali obtožili blasfemije in podpihovanja sovraštva. Umetnikova žena Rita Nitsch je takrat za tiskovno agencijo AFP komentirala, da je "takšen majhen cirkus" neizogiben pri moževem delu, da pa "je kakovost zmagala nad polemičnostjo". On sam je pojasnil samo, da meso v primeru njegove umetnosti ni uporabljeno za hrano, pač pa "za višji namen" gledališkega performansa.

Utrinek z retrospektivne razstave Hermann Nitsch. Teater orgij in misterijev v Berlinu leta 2006. Foto: EPA
Utrinek z retrospektivne razstave Hermann Nitsch. Teater orgij in misterijev v Berlinu leta 2006. Foto: EPA

"Rad bi, da bi moja umetnost zdramila občinstvo, sodelujoče pri mojih performansih," je umetnik nekoč pojasnil. "Rad bi jih vzdražil s čutno intenziteto in jim pomagal do razumevanja njihove lastne eksistence."

Pred svojim osemdesetim rojstnim dnevom je za nemško tiskovno agencijo DPA pojasnil, da je "naloga umetnosti, da presega prepreko gnusa".

Leta 2018 je za razstavo ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, 1914/1918 – Not Then, Not Now, Not Ever, iz masivnega kosa lesa ustvaril simboličen mesarski blok, prepojen s krvjo.

"Avstrija žaluje za zanimivim slikarjem in impresivno osebnostjo, ki je redefinirala domačo umetnost," je ob njegovi smrti tvitnil avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.

Nitschevi umetnosti sta posvečena kar dva muzeja: eden v Mistelbachu v Avstriji in eden v Neaplju v Italiji.