Celotne Združene narode je Zelenski pozval, naj se odločijo med dvema možnostma. Ali izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se enostavno razpustijo.
V svojem video nagovoru v živo iz Ukrajine je predsednik orisal dejanja ruske vojske, kot so posilstva in umori žensk, rezanje udov, vsesplošno ropanje, bombardiranje zaklonišč in podobno.
Izrazil je prepričanje, da bo ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki bo nastopil za njim, trdil, da je vse izmišljeno, da obstaja več resnic in da ni mogoče najti prave. A v letu 2022 dokazov ni mogoče skriti, je poudaril, ter ruske diplomate opozoril, da se tudi nacistični diplomati po drugi svetovni vojni niso mogli izogniti odgovornosti.
Med drugim je pozval k ustanovitvi mednarodnega sodišča po vzoru tistega v Nürnbergu. Ob koncu govora je, sicer z zamudo in po kar nekaj tehničnih težavah, prikazal še video posnetek s terena v Ukrajini. V približno minuti so se zvrstili grozljivi prizori mrtvih Ukrajincev. Zasedanje pa se je nato nadaljevalo z izjavami držav članic Varnostnega sveta ZN.
Podobe pobitih so očitno vplivale tudi na države, ki so bile doslej bolj zadržane glede dogajanja v Ukrajini, kot je na primer Brazilija. Veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield pa je ponovila poziv za izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice ZN, ker da članstvo Moskve v tem organu uničuje njegovo kredibilnost.
Že pred tem so rusko agresijo v svojih nagovorih obsodili generalni sekretar ZN Antonio Guterres, njegova namestnica za politične zadeve Rosemary DiCarlo in namestnica za humanitarne zadeve Martih Griffiths. Vsi po vrsti so izrazili šok zaradi poročil o pokolih, mučenjih in posilstvih.
Guterres je ponovil, da predstavlja ruski napad na Ukrajino kršitev Ustanovne listine ZN in celo največji izziv mednarodnemu redu na podlagi te listine doslej. Omenil je, da je ruska ofenziva pregnala z domov več kot deset milijonov ljudi v mesecu dni, kar je največje preseljevanje prebivalstva po drugi svetovni vojni.
Izpostavil je globalne posledice krize, saj je v mesecu dni cena pšenice narasla za 22 odstotkov, visoke cene hrane pa ogrožajo 1,2 milijarde ljudi v 74 državah v razvoju. "Nikoli ne bom pozabil podob pobitih civilistov v Buči in pozivam k takojšnji neodvisni preiskavi zločinov," je še dejal Guterres.
Predsedujoča VS ZN Barbara Woodward je morala že uvodoma zavrniti ugovore Nebenzije, ki se je pritožil, ker ni hotela sklicati zasedanja, na katerem bi lahko zavrnil obtožbe o pokolih ruskih vojakov v Buči. "Upam, da v prihodnje ne boste zavračali prošenj za sklice zasedanj," je dejal Rus. "Ne bomo. In s tem je zadeva zaključena," je na kratko odvrnila Britanka.
Nebenzija je kasneje pričakovano vendarle predstavil rusko resnico o dogajanju v Ukrajini in za vse gorje obtožil ukrajinske naciste, ki da vladajo državi. Z izjavo, da ruska vojska tako zelo počasi napreduje, ker želi ščititi civiliste, bi skorajda požel smeh, če zadeve ne bi bile tako tragične.
V svoji zgodbi o ukrajinskem nasilju nad Rusi in hvali na račun Rusije, ki da je doslej rešila 600.000 Ukrajincev, ki naj bi se vsi povsem prostovoljno zatekli tja, je ostal osamljen.
Zelenskega je obtožil, da je napovedal vojno proti ruskemu jeziku, ki ga v Ukrajini govori več kot 40 odstotkov prebivalcev, da krši sporazuma iz Minska in vodi nacistično državo.
Predstavnik Indije, ki se ni pridružila ukrepom proti ruski agresiji, je znova izpostavil potrebo po diplomaciji, podobno kot veleposlanik Kitajske Zhang Jun, ki je o "zelo motečih" podobah iz Buče dejal, da je potrebno vse obtožbe najprej preveriti in ne prehitevati s sklepi.
Po eni strani je poudaril svetost nedotakljivosti ozemeljske celovitosti in suverenosti držav, po drugi strani pa kritiziral ZDA, EU in druge države, ki so sprejele sankcije proti Rusiji, ker te škodijo državam v razvoju. "Največja želja Kitajske je mir," je med drugim zatrdil veleposlanik.