Pokanje, grmenje in tresenje tal

S strmega pobočja zgrmele skale in pristale v sosedovi drvarnici

Monika Horvat
20. 2. 2023, 12.09
Posodobljeno: 20. 2. 2023, 12.15
Deli članek:

Domačinom, ki živijo v bližini nekdanjega kamnoloma na Humu pri Ormožu, je sredi januarja znova zagrozil večji plaz oz. podor. Ponoči se je udrlo več skal, ena izmed njih, prava velikanka, je zgrmela v drvarnico. Plaz se vse bolj približuje tudi Jurkovičevi hiši.

Monika Horvat
Tako je velika skala zgrmela v sosedovo drvarnico. Na fotografiji Stanko Jurkovič, lastnik ene izmed hiš, ki jo plaz vse bolj ogroža.

»Okoli pol desete ponoči je s strmega območja zgrmelo več skal, med njimi je ena velikanska priletela v sosedovo drvarnico, jo poškodovala in zamaknila za nekaj centimetrov. Slišati je bilo poke, grmenje in čutiti tresenje tal. Mislil sem, da je morda prišlo do rahlega potresa. Naslednje jutro pa nas je pričakal takšen prizor – nov večji podor. Če drvarnica ne bi bila tako močno zgrajena in bi bila iz lesa, je sedaj ne bi bilo več. Smo pa predvidevali, da bo v določenem času prišlo do novega podora, saj so se za skalo pojavile razpoke, v katere je zatekala voda, pozimi sneg. Voda je zamrznila, ob otoplitvi pa so skale padle,« je povedal Stanko Jurkovič, lastnik sosednje parcele ob plazovitem območju.

Že pred petimi leti večji podor

Že leta 2018 se je na tem območju sprožil večji podor. »Takrat je odneslo del ceste in od tedaj je onemogočen dostop do moje in sosednje parcele. Kljub temu se do danes – razen tega, da so postavili zaščitno ograjo in znak za prepoved prometa – ni zgodilo nič.«

Plaz je od Jurkovičeve zgornje hiše oddaljen le še dva metra. »Razpoka pod betonsko ploščo, ki je ob hiši, se vse bolj širi. Lahko se zgodi, da se bo nekega dne ta del enostavno prekucnil v grabo in bo nastala še večja škoda. Pripravljen sem dati tudi del zemlje, samo da se ta zadeva uredi. Zares bi bila škoda, če bi hiša, ki smo jo obnovili za enega od mojih sinov, propadla

Monika Horvat
Zastrašujoč pogled na obsežen podor, ki ne miruje. Večji del skal se je nazadnje udrl pred približno mesecem dni.

Omenjeni plaz pa ne predstavlja nevarnosti samo za lastnike tamkajšnjih parcel in objektov, temveč tudi za mimoidoče pohodnike in kolesarje, ki jih ni malo. Tod mimo namreč poteka planinska pot. »Glede na to, kje vse imajo na Gorenjskem ceste, podzidane s skalami, škarpami, je po mojem laičnem mnenju tukaj še vedno dovolj skalnate površine, na katere bi se dalo postaviti oporni zid in na določenem delu urediti cesto oz. pot, ki bi bila varna, z normalno ograjo in ne s temi vrtnimi in gradbenimi mrežami. Kajti tukaj se lahko kaj hitro zgodi, da človek v slabi vidljivosti zgreši pot, zdrsne in pade več metrov v globino, na skale

Vedeli za plazovito območje

Jurkovič je sicer omenjeno hišo kupil pred približno štirimi leti. Kot domačin je poznal problematiko plazovitega območja in neurejenosti tega dela ceste, a ker je cesta v občinski lasti, je pričakoval, da bo občina to uredila. Toda kot rečeno, do sanacije še ni prišlo, cesta, ki vodi tako do njihove nepremičnine kot do sosednjega vikenda in parcel, pa je še vedno zaprta za ves promet.

Na problematiko še naprej vsake toliko opozarja občino, toda brez uspeha. »Občinski možje in civilna zaščita so po zadnjem podoru postavili dodatne zaščitne ograje, za katerimi je tudi sosedova drvarnica. Večkrat so opravili oglede, to pa je tudi vse. Pisal sem na različne institucije v zvezi s sanacijo, pa so povsod s prstom pokazali na občino. Država ima za takšne namene zagotovljena določena interventna sredstva, vendar je občina tista, ki mora začeti postopek. Ob zadnjem obisku so mi dejali, da so naredili vse, da pa se država ne odziva. Prej je bilo rečeno, da čakajo na geološko poročilo ... Občutek imam, da nekaj rečejo, samo da se me rešijo … Bojim se, da te obnove ne bom dočakal,« je še dejal Jurkovič, ob tem pa dodal, da živijo v strahu pred naslednjo skalno gmoto, ki jim grozi. Za njo so namreč že vidne razpoke.