Putin je nagovoril poslance obeh domov ruskega parlamenta in napovedal, da se bo
Putin je nagovoril poslance obeh domov ruskega parlamenta in napovedal, da se bo "posebna vojaška operacija" nadaljevala "korak za korakom". Foto: Reuters

Putin je poudaril, da ne gre za odstop od sporazuma, temveč Rusija začasno prekinja sodelovanje v pogodbi Novi Start, saj ameriškim nadzornikom ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov, medtem ko Washington namerava Moskvi povzročiti "strateški poraz".

Inšpekcije so se obojestransko ustavili že marca 2020 zaradi covida-19. Pogovori o vnovičnem zagonu inšpekcij naj bi potekali novembra lani v Egiptu, a jih je Rusija preložila.

Pogodba Novi Start iz leta 2010 je bila zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne.

Sporazum predvideva omejitev jedrskega arzenala Rusije in ZDA na 1550 nameščenih jedrskih konic, kar predstavlja 30-odstotno zmanjšanje glede na mejo iz leta 2002, in 800 sistemov za njihovo izstrelitev.

Novi Start sta 8. aprila 2010 v Pragi podpisala tedanja predsednika Barack Obama in Dimitrij Medvedjev, zdajšnja predsednika Joe Biden in Putin pa sta pogodbo januarja 2021 podaljšala za pet let.

Stoltenberg: Arhitektura nadzora nad orožjem porušena

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je izrazil obžalovanje zaradi odločitve Rusije, da začasno prekine sodelovanje v pogodbi z ZDA o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start. Opozoril je, da je s tem porušena arhitektura nadzora nad orožjem, vzpostavljena po koncu hladne vojne in da je odločitev Rusije še en dokaz, da Rusija ruši ta varnostni sistem.

"Rusijo pozivam, naj ponovno razmisli o svojem stališču. Več jedrskega orožja in manj nadzora nad oborožitvijo dela svet še nevarnejši," je dejal na novinarski konferenci po pogovorih z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borrellom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo glede dobav orožja in streliva Ukrajini.

Stoltenberg je na konferenci še napovedal, da bo Nato Ukrajini pomagal razviti učinkovit, pregleden in odgovoren sistem nabave orožja ter da bo organiziral srečanje s strokovnjaki za nabavo iz EU-ja in Ukrajine, da bi Kijevu zagotovili orožje, ki ga potrebuje za obrambo pred rusko agresijo.

"Rusija je želela konflikt v Doneškem bazenu rešiti mirno"

Putin je v rednem letnem nagovoru, ki prihaja tri dni pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, dejal, da je Rusija skušala konflikt v Doneškem bazenu rešiti po mirni poti. Dodal je, da se je zavezanost Zahoda miru izkazala za "goljufijo" in "kruto laž".

"Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi rešili to težavo na miren način, se pogajali o mirnem izhodu iz tega težkega konflikta, a za našimi hrbti se je pripravljal zelo drugačen scenarij," je dejal Putin ruskim poslancem.

"Ukrajina in Doneški bazen sta postala simbol popolne laži," je dejal ruski voditelj, ki je obtožil Zahod, da odstopa od "temeljnih sporazumov" in daje "hinavske izjave" ter širi obrambno zvezo Nato.

"Ponavljam: oni so krivi za vojno, mi pa uporabljamo silo, da jo ustavimo," je dejal zbranim članom obeh domov ruskega parlamenta v prireditvenem centru Gostinji Dvor v Moskvi in požel velik aplavz.

Ruski predsednik je tako za vojno v Ukrajini znova okrivil zahodne države pod vodstvom ZDA, ki so želele "neomejeno moč" v svetovnih zadevah. "To je preizkušena sprevržena metoda goljufanja. Brezvestno in hinavsko so uničili Jugoslavijo, Irak, Libijo in Sirijo. Te sramote ne morejo izprati," je med drugim dejal ruski predsednik.

Cilj Zahoda je po njegovih besedah pripeljati Rusijo do strateškega poraza. Opozoril je, da je ogrožen obstoj Rusije. "Zahodne elite ne skrivajo svojega cilja – zadati Rusiji strateški poraz. To pomeni, da želijo z nami enkrat za vselej opraviti," je dejal Putin. "Več kot bo v Ukrajino prispelo orožja dolgega dosega, tem bolj bomo prisiljeni odvrniti grožnjo s svojih meja," je dejal glede dobav zahodnega orožja Ukrajini.

Putin za vojno v Ukrajini krivi Zahod

Moskva od ZDA zahteva umik "vojakov in opreme" Nata iz Ukrajine

Rusko zunanje ministrstvo je kmalu po Putinovem govoru na pogovor poklicalo ameriško veleposlanico v Moskvi Lynne Tracy in ji izročilo noto, v kateri od ZDA zahteva umik "vojakov in opreme" zveze Nato iz Ukrajine. "Še posebej smo opozorili, da mora Washington za deeskalacijo razmer sprejeti ukrepe za umik ameriških vojakov in opreme ter vojakov in opreme Nata ter ustaviti protiruske dejavnosti," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, potem ko so ameriško veleposlanico povabili na pogovor zaradi ameriške vojaške pomoči Ukrajini.

"Zahodne elite ne skrivajo svojega cilja – zadati Rusiji strateški poraz," je dejal Putin. Foto: Reuters

V protestni noti so tudi opozorili, da so "orožje, ki ga dobavljajo Kijevu, in podporno osebje, vključno z ameriškimi državljani, legitimne tarče Rusije". Zahodne države Kijevu pomagajo z orožjem in urjenjem ukrajinskih vojakov za uporabo tega orožja, a svojih vojakov v spopade na strani Kijeva niso poslale in te namere niso niti izrazile.

Rusko zunanje ministrstvo je še zapisalo, da dobave ameriškega orožja Ukrajini "jasno dokazujejo neresničnost trditev ameriške strani, da ZDA niso udeležene v konfliktu".

Washington so tudi pozvali, naj pojasni lanske eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2 ter naj se "ne vmešava v objektivno preiskavo", s katero želijo ugotoviti krivce zanje. Na teh dveh plinovodih, ki povezujeta Rusijo in Nemčijo, so septembra lani izvedli sabotaže, zaradi katerih je bila prekinjena dobava ruskega plina v Evropo. Zahod je krivdo takoj naprtil Moskvi, ta pa je odgovornosti obtožila Zahod.

V začetku februarja je priznani ameriški preiskovalni novinar Seymour Hersh poročal, da je napad na plinovoda Severni tok 1 in 2, ki povezujeta Rusijo in Nemčijo, septembra lani ukazal ameriški predsednik Joe Biden, kar Bela hiša sicer zanika.

ZDA: Putinove izjave so absurdne

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je medtem obtožbe Putina, da je Zahod ogrozil Rusijo in s tem upravičil napad na Ukrajino, označil za absurd. "Nihče ne napada Rusije. Nesmiselno je trditi, da bi bila Rusija pod nekakšno obliko vojaške grožnje od Ukrajine ali kogar koli drugega," je dejal Sullivan. Ob tem je Putina označil za edinega agresorja. "Vojna je bila njegova izbira. Putin se je odločil, da jo bo začel. Lahko bi se odločil drugače. In tudi zdaj se lahko odloči, da jo bo končal in se vrnil domov," je dodal.

Na odločitev Rusije, da začasno prekine sodelovanje v Novem Startu, se je ostro odzval tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken in jo označil za "obžalovanja vredno" in neodgovorno. Kot je dejal, so se ZDA še naprej z Rusijo pripravljene pogovarjati o nadzoru strateškega orožja.

"Posebna vojaška operacija" se bo nadaljevala "korak za korakom"

Po njegovih besedah se bo "posebna vojaška operacija", kot vojno v Ukrajini imenuje Moskva, nadaljevala. "Korak za korakom, previdno in dosledno bomo reševali naloge, ki so pred nami," je dejal.

Ponovil je trditve, da je v Ukrajini na oblasti "neonacistični režim". V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Zahod tlakoval pot nacizmu v Nemčiji in "zdaj počne isto v Ukrajini", je dejal Putin, ki je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa Zahod obtožil, da podpira nacistične milice v Ukrajini.

Nagovor ruskega voditelja v prireditvenem centru Gostinji Dvor v Moskvi, kjer so zbrani člani obeh domov ruskega parlamenta. Foto: EPA
Nagovor ruskega voditelja v prireditvenem centru Gostinji Dvor v Moskvi, kjer so zbrani člani obeh domov ruskega parlamenta. Foto: EPA

Ruski voditelj je Zahod tudi obtožil, da si že od 19. stoletja prizadeva odtrgati "zgodovinske dežele" Rusije oziroma "to, kar se zdaj imenuje Ukrajina", leta 2014 pa da je Zahod financiral revolucijo v Ukrajini, ki je strmoglavila prorusko vlado. To je po njegovih besedah "povzročilo rusofobijo in skrajni nacionalizem", poroča BBC.

Sankcijam ni uspelo uničiti ruskega gospodarstva

Putin je med drugim spregovoril o posledicah vojne za Rusijo in njeno gospodarstvo. Zahodu ni uspelo uničiti ruskega gospodarstva s sankcijami, katerih cilj je bil povzročiti "trpljenje ruskega ljudstva". Rusko gospodarstvo ima po njegovih besedah vsa finančna sredstva za zagotavljanje nacionalne varnosti in razvoja.

Dodal je, da so ruska podjetja obnovila svoje dobavne verige in da Moskva sodeluje z drugimi državami pri gradnji novih plačilnih sistemov in finančne arhitekture.

Ruski BDP v letu 2022 se je zmanjšal za 2,1 odstotka, čeprav so bile napovedi po začetku vojaške operacije v Ukrajini veliko slabše, je poudaril.

Finančni sklad za družine padlih vojakov

Zahodu nikoli ne bo uspelo "razdeliti ruske družbe" je dejal in dodal, da "večina Rusov podpira posebno vojaško operacijo" v Ukrajini. Za družine padlih vojakov v Ukrajini je napovedal vzpostavitev finančnega sklada.

Gre za Putinov 18. redni nagovor o stanju v državi. Nazadnje ga je ruski predsednik imel aprila 2021, medtem ko ga je decembra lani zaradi ustavnih razlogov in natrpanega urnika preložil. Tedaj je prav tako odpovedal vsakoletno tradicionalno novinarsko konferenco, na kateri odgovarja na vprašanja novinarjev in javnosti.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je sporočil, da se je število ubitih civilistov v Ukrajini povzpelo na več kot 8000. Približno 90 odstotkov je umrlo zaradi eksplozivnih sredstev.

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) ob obletnici ruskega napada na Ukrajino pripravlja novo resolucijo, ki bo bolj kot v obsodbo usmerjena k pozivu za konec spopadov ter za pravičen in trajen mir. Zasedanja se bo udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Razprava bo potekala v sredo in četrtek.

Osnutek resolucije pravi, da je treba čim prej doseči celovit, pravičen in trajen mir v skladu z Ustanovno listino ZN-a. Ponavlja zahtevo iz prejšnjih resolucij, da mora Rusija takoj in brez pogojevanja umakniti vojaške sile z mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja, ne vključuje pa mirovnega načrta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

V petek bo na isto temo zasedal Varnostni svet ZN-a, ki pa odločitve ne more sprejeti, ker ima Rusija pravico do veta. V sredo bo VS ZN-a na zahtevo Rusije razpravljal tudi o razstrelitvi plinovoda Severni tok.