EU VOLITVE: Unija v zadnjih petih letih ravnala bolj geopolitično

Predsednica von der Leyen je ob začetku mandata pred skoraj petimi leti napovedala, da bo njena komisija delovala bolj geopolitično. Gostujoči predavatelj na univerzi College of Europe v belgijskem Bruggeju Ricardo Borges de Castro ob tem poudarja, da samo zato ker rečeš, da bo EU bolj geopolitična, še ne postane takšna.

Kljub temu pa se je odzivanje unije na dogajanje v svetu, tudi spričo pandemije covida-19 in ruske agresije na Ukrajino, v zadnjih petih letih vsaj malo spremenilo, je analitik povedal za STA.

EU bi morala razdeljenost glede vojne v Gazi uporabiti bolj strateško

Kot primer, ko je geopolitično delovanje EU prineslo negativne posledice, je izpostavil odzivanje na vojno med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.

Članice so sicer v sedmih mesecih od začetka vojne nekoliko poenotile svoja stališča in na primer pozvale k prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in okrepitvi dobave humanitarne pomoči v Gazo. Vendar obenem pri številnih vprašanjih ostajajo razdeljene, na primer glede priznanja Palestine.

Po mnenju Borges de Castra bi morali to razdeljenost uporabiti bolj strateško, predvsem pri vprašanjih, kjer je že vnaprej znano, da se članicam ne bo uspelo poenotiti. Povedal je, da lahko EU na Bližnjem vzhodu odigra vlogo predvsem v smislu, da se razmere ne bi še poslabšale.

Mobilizacija pomoči Ukrajini na različnih področjih pomeni geopolitično ravnanje

Bolj pozitivne posledice pa ima po njegovih besedah geopolitično ravnanje EU v primeru odziva na rusko agresijo na Ukrajino, ki jo unija podpira vojaško, humanitarno, finančno in diplomatsko.

"EU oziroma komisija uporablja hibridno moč, saj kombinira različne politike, od transporta, tehnologije, trgovine, sankcij in azila do finančne podpore. Mobilizacija vse te podpore pomeni geopolitično ravnanje, saj uporabljaš raznolike instrumente oziroma politike z istim ciljem. To pa je kaznovati Rusijo in podpreti Ukrajino," je pojasnil Borges de Castro.

Kot je dodal, je ena ključnih težav, ki Evropsko komisijo ovirajo pri njenem geopolitičnem ravnanju, to, da o večini vprašanj odločajo članice in da EU ni država.

Pomembno geopolitično orodje EU v odzivanju na vojno v Ukrajini je tudi širitveni proces. "To, da Ukrajina postane članica EU, ni samo naša moralna, ampak je tudi geopolitična obveza," je povedal analitik.

Vojna v Ukrajini dala zagon celotnemu širitvenemu procesu

Vojna v Ukrajini in približevanje te države uniji sta dala zagon celotnemu širitvenemu procesu, tako so na poti v EU v zadnjih dveh letih po dolgoletnem zastoju napredovale tudi zahodnobalkanske države. Severna Makedonija in Albanija sta julija 2022 vendarle začeli pristopna pogajanja, marca letos je zeleno luč za začetek pogovorov z EU dobila tudi BiH.

Borges de Castro meni, da bo širitveni zagon ostal tudi v prihodnjih letih, pri čemer pričakuje "postopno širitev". Tako ga ne bi presenetilo, če bi se na primer Črna gora uniji pridružila že v prihodnjih letih. To bi namreč pokazalo, da unija s širitvijo misli resno.

Od vojn v Ukrajini in Gazi odvisni tudi odnosi EU s svetovnimi velesilami

Geopolitične spremembe, povezane z vojnama v Ukrajini in Gazi, obenem močno vplivajo na odnose EU s svetovnimi velesilami, kot sta Kitajska in ZDA.

Von der Leyen je pred enim od svojih obiskov v Pekingu dejala, da bodo prihodnji odnosi s Kitajsko močno odvisni od njene drže do ruske agresije. Po ponedeljkovem srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pa je poudarila, da EU računa na Peking, da bo izkoristil svoj vpliv na Rusijo, da bo ta ustavila agresijo na Ukrajino.

Na njenem tretjem srečanju s Xijem v nekaj več kot enem letu je Peking pozvala tudi k pravični trgovinski politiki. "Kitajska, ki igra pravično, je dobra za vse nas, vendar pa Evropa ne bo omahovala pri sprejemanju težkih odločitev za zaščito svojega gospodarstva in varnosti," je povedala v Parizu.

Komisija je zaradi kitajske trgovinske politike sprejela že več različnih ukrepov, med drugim je sprožila preiskavo kitajskih državnih subvencij za električna vozila.

Po analitikovem mnenju je politika Bruslja do Kitajske precej strožja od politike večine članic. Obstaja sicer nekakšno strinjanje, da je treba zmanjšati tveganja v odnosih s Pekingom, vendar podatki o naložbah nemških podjetij na Kitajskem, ki se povečujejo, ne pričajo o tem.

Odnos med EU in ZDA se spreminja

Glede odnosov EU z ZDA medtem pričakuje, da se bo Washington v prihodnje ne glede na izid jesenskih predsedniških volitev manj posvečal Evropi in se v večji meri posvetil tekmi s Pekingom.

"Evropejci moramo ne glede na to, ali bo zmagal Donald Trump ali Joe Biden, dojeti, da se odnos z ZDA spreminja," je povedal.

Bruselj se na gospodarske politike ZDA in Kitajske odziva različno. V odgovor na ameriško zakonodajo za zmanjšanje inflacije je pripravil zeleni načrt za evropsko industrijo, namenjen pospešitvi domače proizvodnje okolju prijaznih tehnologij in boljši samooskrbi s kritičnimi surovinami.

Industrijska politika bi morala biti po mnenju gostujočega predavatelja na univerzi College of Europe ena od ključnih prioritet EU v prihodnjih letih. Med temi je naštel še nadaljnjo podporo Ukrajini skupaj s širitvijo, varnost in obrambo ter socialno politiko.