Foto: BoBo
Foto: BoBo

Opozicija s pobudo, da naj odbor s sklepom vlado pozove k razveljavitvi tega sklepa, ni bila uspešna.

Notranji minister Boštjan Poklukar je v uvodu pojasnil, da je zahodnobalkanska migrantska pot trenutno zelo obremenjena, na podlagi teh kazalnikov pa je vlada sprejela sklep o organizaciji začasnih azilnih centrov v Brežicah in Središču ob Dravi.

Za zadnjo lokacijo se je vlada odločila na podlagi povečanega števila prebežnikov iz Sirije, ki gravitirajo proti Nemčiji in Avstriji, je pojasnil Poklukar. Zagotovil je, da policija in urad za oskrbo in integracijo migrantov trenutno migracije upravljata v normalnih številkah, vendar si z novimi lokacijami azilnih domov ustvarjajo podlago, da migracije obvladajo tudi, ko dosežejo konico.

Dodal je, da trenutno nihče v EU-ju nima čarobne paličice ustaviti migracijskega toka, ki je namenjen v ciljne države EU-ja.

Direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je navedla, da so lani v treh azilnih domovih nastanili več kot 59.000 ljudi. "Uspelo nam jih je oskrbeti, čeprav vemo, da je kapaciteta veliko manjša," zato so tudi prejeli opozorila varuha človekovih pravic, Visokega komisariata ZN-a za begunce in nevladnih organizacij, je opozorila. "Ljudje niso bili deležni ustreznega standarda, nastanjeni so bili po hodnikih, tudi zunaj so spali," je bila konkretna.

Urad je zato vladi predlagal vzpostavitev dodatnih začasnih kapacitet, pri čemer so upoštevali smer migracijskega toka. V njih bodo nastanjeni vlagatelji namere za prošnjo za mednarodno zaščito. "Nastanjeni bodo takrat, ko bodo druge azilne kapacitete prepolne," ko se bodo pa kapacitete praznile, pa se bodo te osebe premeščale, je pojasnila.

Dodala je, da po podatkih urada vlagatelji namere v Sloveniji ostajajo tri dni, prosilci za azil pa 15 dni, "torej je Slovenija še vedno tranzitna država".

Župan občine Brežice Ivan Molan je izrazil zaskrbljenost nad načrtovanim začasnim azilnim centrom, saj se bodo v njem nastanjeni prebežniki lahko prosto gibali po občini. Sporna se mu zdi tudi načrtovana lokacija, saj gre za logistični center, ki ni primeren za bivanje ljudi. Po njegovih besedah želi vlada zabojniško naselje za prebežnike postaviti na platoju, ki ni stavbno zemljišče in ni komunalno opremljen. "Ta lokacija je nepremišljena, izbrali ste jo, ker niste bili uspešni pri drugih lokacijah," je bil kritičen.

Podobne pomisleke je izrazil tudi župan Središča ob Dravi Toni Jelovica, saj bodo zabojniki postavljeni na asfalt, ki se v poletnih mesecih segreje do 50 in 60 stopinj Celzija. Spomnil je, da je bila njegova občina s sklepom vlade postavljena pred izvršeno dejstvo, saj da se glede načrtovane postavitve začasnega azilnega doma z njimi ni nihče posvetoval. "To je bila enostranska poteza vlade," je dejal.

Občani občin Središče ob Dravi, Ormož in Sv. Tomaž so sicer pod peticijo na pobudo vseh treh občinskih svetov proti postavitvi začasnega azilnega centra zbrali 3500 podpisov. "Mislim, da je to dovolj zgovoren podatek, ki pove, na kakšen način tam živeči ljudje to čutijo," je prepričan ormoški župan Danijel Vrbnjak. Te podpise so danes predali v DZ-ju, besedilo peticije pa tudi notranjemu ministru.

Opozicijski poslanci so v razpravi opozarjali, da se s povečevanjem števila prebežnikov povečuje tudi število kriminalnih dejanj. Poslanci vladne koalicije so nasprotovali, da širijo nestrpnost in strah in to temo zlorabljajo v politične namene.

Člani odbora so s šestimi glasovi za in šestimi proti zavrnili sklepa, da odbor vlado poziva k odpravi sklepa o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma na območju brežiške in občine Središče ob Dravi. S šestimi glasovi za in osmimi proti so zavrnili tudi sklepe, da naj odbor pozove vlado k ustavitvi vseh dejavnosti, povezanih z vzpostavitvijo izpostav azilnega doma, da naj vlada in notranje ministrstvo nemudoma sprejmeta in izvajate ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalstva ob meji ter ukrepe za učinkovitejši nadzor na meji in preprečevanje nezakonitih prehodov meje in da naj vlada ustavi vse aktivnosti, povezane z odstranjevanjem ograje na meji s Hrvaško.