Volodimir Zelenski. Foto: Reuters
Volodimir Zelenski. Foto: Reuters

"To je zločinska in neizzvana agresija Rusije na naš narod, katere cilj je zavzeti ukrajinsko ozemlje in vire," je dejal Volodomir Zelenski in pozval, naj se Rusiji odvzame pravica do veta v VS-ju ZN-a, kar je označil za ključno reformo tega organa.

"Vojne je nemogoče ustaviti, ker agresor ali tisti, ki agresorja odobravajo, na vsa prizadevanja vložijo veto," je poudaril in dodal, da je pravica do veta v rokah agresorja tisto, kar je ZN potisnilo v slepo ulico.

"Žal so ta sedež v Varnostnem svetu, ki ga je Rusija po razpadu Sovjetske zveze nezakonito zavzela z zakulisnimi manipulacijami, zasedli lažnivci, katerih naloga je prikrivanje agresije in genocida," je nadaljeval ukrajinski predsednik.

Ob tem je pozval k širitvi VS-ja ZN-a na več stalnih članic, vključno z Nemčijo. "Nemčija je postala ena ključnih svetovnih varuhinj miru in varnosti," je ocenil in dodal, da bi morali biti v organu stalno zastopani tudi Latinska Amerika in Afriška unija, večjo prisotnost pa bi si po njegovih besedah zaslužila tudi Azija.

Pred Zelenskim je v VS-ju ZN-a med drugim spregovoril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je prav tako ostro obsodil ruski napad na Ukrajino. Ta po njegovih besedah povečuje geopolitične napetosti in delitve, ogroža regionalno stabilnost, povečuje jedrsko grožnjo in ustvarja globoke razkole v vse bolj multipolarnem svetu.

Izrednega zasedanja se udeležuje tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo obtožil, da v Ukrajini vsakodnevno izvaja vojne zločine in zločine proti človečnosti.

"Iz udobne razdalje te dvorane je res lahko izgubiti izpred oči, kakšno je življenje ukrajinskih žrtev ruske agresije," je dejal, a izrazil prepričanje, da se Ukrajinci ne bodo predali. "In tudi mi ne bomo obupali," je dodal.

Nataša Pirc Musar za končanje invazije

Sorodna novica Sprejeta ljubljansko-haaška konvencija, ki bo olajšala pregon najhujših mednarodnih zločincev

Odprti razpravi se je pridružila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Prisotnim je zagotovila, da Slovenija obsoja rusko agresijo na Ukrajino, in podprla zahteve po končanju invazije. Trajni mir je po njenih besedah mogoče doseči le, če bo obenem zagotovljena pravičnost.

Ob tem je sporočila, da bo Slovenija odločno podpirala boj proti nekaznovanosti, in pri tem spomnila na sprejetje Ljubljansko-haaške konvencije (povezava desno), ki bo državam omogočila mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov.

Prepričana je, da sta ustanovna listina ZN-a in multilateralizem, ki temelji na mednarodnem pravu, vse bolj ogrožena. Da bi svetovno upravljanje delovalo, je potreben odgovoren večstranski sistem, v jedru tega pa je prav ZN vključno z Varnostnim svetom. Članice Varnostnega sveta bi se morale vzdržati kršenja miru, je pozvala in dodala, da je prav tu točka, na kateri bi se morala začeti reforma Varnostnega sveta.

Slovenija za pravičen mir

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob robu zasedanja 78. Generalne skupščine ZN-a v New Yorku zagotovila, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bo še naprej tudi tema razprav v Varnostnem svetu ZN-a, v katerem bo Slovenija nestalna članica v letih 2024 in 2025.

Ministrica se skupaj s predsednico Natašo Pirc Musar udeležuje dogajanj ob splošni razpravi voditeljev držav članic ZN-a in ima številna srečanja. V torek se je v generalni skupščini na kratko srečala tudi z Ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije.

"Spregovorila sva nekaj besed predvsem glede podpore Slovenije. Srečala sva se prvič. V interesu Slovenije je, da se vojna čim prej konča in dosežemo pravičen ter trajen mir. Za to si bomo prizadevali v Varnostnem svetu," je zagotovila ministrica in opozorila tudi na naraščanje ruske propagande, ki povečuje nestabilnost Zahodnega Balkana.

Ministrica je dejala, da je težko napovedati, kdaj bo konec vojne, vendar slovensko stališče ostaja, da nihče ne more z orožjem posegati v ozemeljsko celovitost neke države, če mir pomeni umik ruskih sil, bo Slovenija delovala v tej smeri. Slovenija je tudi prejela povabilo na vrh za iskanje formule za mir predsednika Zelenskega in bo sodelovala, je dejala ministrica.

Izrednega zasedanja VS-ja ZN-a o Ukrajini se ni udeležil nobeden od voditeljev stalnih članic, Francije, Velike Britanije, ZDA, Kitajske in Rusije.