Bill Johnson

Upornik in junak Sarajeva, ki je za smučanje navdušil Američane

Avtor: Matej Podgoršek
Foto: Guliverimage
Avtor: Matej Podgoršek
V Wengnu je leta 1984 Združenim državam priboril prvo moško smukaško zmago v svetovnem pokalu, v Sarajevu mesec pozneje še prvo zlato olimpijsko kolajno v najhitrejši disciplini alpskega smučanja. Pred tem v smuku še noben Američan ni bil boljši kot peti. Bill Johnson. Za številne Američane je bil njegov sarajevski nastop razlog za to, da so se odločili za nakup smuči in začeli smučati. Arogantni šarmer, ki je dočakal tragični konec.

Za ameriške športnike so olimpijske igre tiste, ki štejejo največ. Več kot 300-milijonska nacija je vselej med najuspešnejšimi na igrah, še posebej na poletih. Ko je leta 1980 Lake Placid gostil zimske igre, so želeli postati dominantna sila tudi v zimskih športih. Sicer so bili tretja najuspešnejša država, pa vendarle: v alpskem smučanju jim je edino kolajno - srebrno v slalomu - priboril Phil Mahre. Sicer je bil še zlat v kombinaciji, a ta disciplina ni štela za olimpijske igre (samo za svetovno prvenstvo, ki je v smučanju med letoma 1948 in 1980 potekalo vzporedno z olimpijskimi igrami). V kombinaciji so imeli kolajno tudi pri dekletih - Cindy Nelson je bila srebrna. Ameriški smučarji so tako na domačih igrah ostali v senci Šveda Ingemarja Stenmarka in Hanni Wenzel iz Lihtenštajna.

Najboljši ameriški smukaški uvrstitvi na OI pred Billom Johnsonom:

5. mesto Bill Beck, Oslo 1952

5. mesto Pete Patterson, Lake Placid 1980

Nato pa se je pojavil Bill Johnson, blondinec iz Kalifornije, ki je na prvi pogled bolj spominjal na deskarja na vodi kot pa na smučarja. Sicer je smučal že od malega, zares pa se je treningom posvetil šele pri starosti 17 let. Kot vzgojna kazen! Dobili so ga pri poskusu kraje avtomobila. Moral je pred sodnika, ki mu je dal na izbiro: šest mesecev v zaporu za mladoletne prestopnike ali pa delo in trening na smučarski akademiji v smučarskem središču Mission Ridge v zvezni državi Washington. Izbral je smučanje.

In tako je povsem nenadejano postal profesionalni smučar. "Smukač izziva usodo in jaz nisem nič drugačen. Rad vozim avtomobile s hitrostjo več kot 160 kilometrov na uro. Všeč mi je, da me na neravninah dvigne v zrak. Rad tudi pijem. Rad preganjam dekleta. Ampak pijem samo občasno," je dejal v enem od intervjujev pred svojimi prvimi in edinimi olimpijskimi igrami.

Foto: Guliverimage

Kot velik talent za smuk je bil del ameriške reprezentance že nekaj let pred Sarajevom 1984, a ni pokazal veliko in je debi v svetovnem pokalu dočakal šele februarja 1983. V Sankt Antonu je smuk končal na šestem mestu. Na pokalu Lauberhorn v Wengenu je skoraj leto pozneje drugič tekmoval med svetovno elito. In si pred februarskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu še dodatno okrepil samozavest - s senzacionalno zmago! Pa je na zadnjem skoku skoraj padel. Evropskim, še posebej avstrijskim smučarjem ni bil niti najmanj všeč. Še posebej ker je bil prepričan, da lahko doseže tudi tisto največ - zlato olimpijsko kolajno. Zlati smukač iz Innsbrucka, avstrijski veteran Franz Klammer, je zanj dejal, da si še vrta po nosu. Johnsonov odziv na zbadanja je bil: "Vsi ostali se borijo za drugo mesto."

In res je na Bjelašnici izvrstno odpeljal že treninge. "Mogoče ga preveč ne marajo, a dejstvo je, da je na štartu olimpijskega smuka kot favorit, pa v svetovnem pokalu nastopa šele dobro leto in ima le eno zmago," je govoril komentator na ameriški televiziji. Ostal je tudi najmirnejši, ko so tekmo kar trikrat prestavili. Vreme se je izboljšalo šele po tednu dni. "To me sploh ni motilo. To je pač del smukaških tekem. Vidljivost je bila res slaba, ob sunkih vetra do 200 kilometrov na uro pa tudi nerad tekmujem." Pravzaprav je bil to 24-letnikov drugi olimpijski smuk, štiri leta prej je v Lake Placidu smučal kot predtekmovalec. "Jutri bom vse nasmodil," je Billy the Kid, kot so ga klicali, izjavil dan pred tekmo.

Foto: Guliverimage


Senzacionalen je bil že razplet ženskega smuka na Jahorini. Zmagala je komaj 17-letna Švicarka Michela Figini (stara je bila 17 let in 315 dni), ki še danes ostaja najmlajša olimpijska zmagovalka v alpskem smučanju. Le dvakrat prej je zmagala na tekmi svetovnega pokala, pozneje pa še 24-krat in v drugi polovici 80. let dvakrat osvojila tudi veliki kristalni globus. Leta 1985 je bila tudi svetovna prvakinja v smuku.


Proga mu je bila pisana na kožo, saj je bila položna, sam pa je slovel predvsem kot odličen smučar v drsalnih delih. Zato je bilo pomembno, da čim manj izgubi v tehnično zahtevnejšem zgornjem delu. V vmesnem času, po dobri minuti na progi, je za takrat vodilnim v cilju in najboljšim smučarjem tiste zime Pirminom Zurbriggenom še zaostajal 19 stotink. Nato pa v spodnjih 40 sekundah z odličnim drsenjem v preži in s samozavestnimi skoki ni le nadoknadil svojega zaostanka, ampak je Švicarja prehitel za 46 stotink. Sarajevska publika je med njegovim nastopom vzklikala od navdušenja, sam je bil v ciljnem izteku sprva še mrtvo resen. Šele čez nekaj trenutkov je začel dojemati, kako dobra vožnja mu je uspela.

Foto: Guliverimage
Foto: Guliverimage

"To bo težko premagati, to bo zelo težko premagati," so se glasile besede ameriškega komentatorja. In res ga nihče več ni prehitel. Postal je sploh prvi z zlato olimpijsko kolajno v smuku, ki ni bil iz ene od alpskih držav. Drugi Švicar Peter Müller je zaostal 27 stotink, tretji Avstrijec Anton Steiner 36, Zurbriggen je končal na četrtem mestu, Klammer pa je bil s skoraj sekundo in pol zaostanka šele deseti. Mariborčan Janez Pleteršek je zaostal več kot tri sekunde in bil s 27. mestom najboljši Slovenec.

Foto: Guliverimage


Ko so ga vprašali, koliko je vredna zlata olimpijska kolajna, je odgovoril: "Milijone." Proslavil jo je v svojem slogu: kupil si je novega porscheja, hišo v Malibuju, organiziral več zabav, sledila so si njegova gostovanja v televizijskih oddajah. Nekaj tednov po Sarajevu je dobil še smuka v Aspenu in Whisterlerju ter smukaški seštevek zime 1983/1984 končal na tretjem mestu. Medtem ko se je evropski publiki zaradi vse bolj arogantnega odnosa zameril, je med Američani poskrbel za bum v priljubljenosti alpskega smučarja. Mladi so se množično začeli odločati za treniranje tega športa. Še danes tako pravijo, da Johnson velja za pionirja tega športa v ZDA. Njegovo sarajevsko olimpijsko zgodbo so pozneje ovekovečili še v filmu.

A tako kot je bil hiter njegov vzpon na svetovni vrh, je bil hiter tudi padec z njega. V naslednjih dveh sezonah je bil samo še šestkrat v prvi deseterici, a nikoli boljši kot sedmi. Njegova delovna etika ni bila najboljša, leta 1985 je zamudil na začetek priprav. Umaknili so se prvi pokrovitelji. Decembra 1986 se je soočil s prvo resnejšo poškodbo (koleno) in po operaciji se ni več vrnil na tekme svetovnega pokala. Pravzaprav je ostal tudi brez mesta v ameriški reprezentanci pred olimpijskimi igrami v Calgaryju 1988 in ni dobil priložnosti, da bi branil zlato kolajno.

Foto: Guliverimage
Foto: Guliverimage

Leta 1990 je končal tekmovalno pot. Pretresov v njegovem življenju je bilo v naslednjih letih vse več: utonil je njegov tretji otrok, 13-mesečni Ryan, zapustila ga je žena, nato je še bankrotiral in leta 2000, star 40 let, živel v prikolici. Da bi se pobral, je poskusil z vrnitvijo na bele strmine. S ciljem: olimpijske igre 2002 Salt Lake City, ko bi imel že 42 let. A že uvrstitve na pokalu FIS in na severnoameriškem pokalu so bile vse prej kot blesteče. Nato pa je marca 2001 doživel padec na treningu pred ameriškim državnim prvenstvom. Zaradi resnejše poškodbe možganov je bil tri tedne v umetni komi. Nikoli več si ni povsem opomogel.

Vseeno pa je bil del domačih iger v Salt Lake Cityju. S Philom Mehrom sta bila nosilca olimpijske bakle. "Vsekakor," je odgovoril na vprašanje, ali je bilo vredno. Posledice poškodbe možganov so bile iz leta v leto hujše, zapuščala sta ga govor in spomin, doživel je več manjših kapi. "Rad imam smučanje in si bom vedno želel smučati, saj je smučanje moje življenje," pa je komaj še govoril in hodil. Je pa vseeno rad prižgal kakšen cigaret. Upornik je pač vedno bil. Poleti 2013 so ga komaj rešili po infekciji, odtlej pa je antibiotike in aparate, ki bi ga ohranjali pri življenju, zavračal. Petnajst let po padcu, januarja 2016, je umrl, star 55 let.

Foto: Guliverimage
Foto: Guliverimage

Vse zmage Billa Johnsona:

svetovni pokal Wengen 1984

olimpijske igre Sarajevo 1984

svetovni pokal Aspen 1984

svetovni pokal Whistler 1984

Partnerja
NAPREJ >