Četrtek, 27. 10. 2022, 13.39
1 leto, 6 mesecev
Mesec dal obljubo: Z naslednjim letom minimalna plača nad 850 evri
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,19
83
Vlada je na današnji seji sprejela uredbo o predčasnem zvišanju pokojnin za 4,5 odstotka. Prav tako je vlada dvig oskrbnin omejila na 4,5 odstotka, domovom pa bo pomagala pri financiranju kadra ter višjih stroških hrane, elektrike in ogrevanja, sta na novinarski konferenci po seji vlade povedala minister za infrastrukturo Bojan Kumer in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Vlada je na današnji seji sprejela pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače, o katerih se bo pogajala s socialnimi partnerji. Predlaga, da se minimalne plače že novembra uskladijo z rastjo minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije, je povedal minister za delo Luka Mesec.
"Vlada je danes sprejela usmeritev za pogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu. Po pogajalskem izhodišču vlade bi se minimalna plača, ki znaša neto 778 evrov, letos povečala na 804 evre. Z naslednjim letom pa bi bila lahko višja od 850 evrov," je povedal Mesec.
Pri minimalnih plačah in plačah nasploh si vlada obeta pozitiven učinek za delavce tudi na podlagi davčne reforme, če se bo ta lahko uveljavila z novim letom. "Ta bo dvignila splošno olajšavo na pet tisoč evrov," je povedal minister.
Mesec o pomoči gospodarstvu
Glede nasprotovanja izredni uskladitvi minimalne plače reprezentativnih delodajalskih organizacij je Mesec dejal, da bodo šli gospodarstvu naproti z novim ukrepom. "Pripravljamo shemo za čakanje na delo. Kakšna bo, bomo predstavili v kratkem," je napovedal. Ob tem pa dodal, da država ne bo pokrila vsega bremena nastalih višjih stroškov dela, kar predlagajo delodajalske organizacije.
Vlada je danes obravnavala tudi predlog za redno uskladitev pokojnin za 4,5 odstotka.
Minister @mddszRS @LukaMesec: Vlada se je odločila, da bo v draginjski krizi pomagala vsem. Poleti smo sprejeli draginjski energetski dodatek, ki se bo začel razdeljevati 1. 11., socialno ogrožena gospodinjstva bodo prejela do 200 € enkratne pomoči za lažje plačilo položnic. pic.twitter.com/gUzwnxh8yG
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 27, 2022
Kumer: Ceno toplote smo zamejili na znosno raven
Vlada je danes zamejila ceno toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja, ki za energent v pretežni meri uporabljajo plin. Zamejitev cen se nanaša med drugim na sisteme v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in Novi Gorici. Preostali uporabljajo drug energent in jim ne grozi tolikšna podražitev.
Vlada je z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema določila najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo plin. "S tem smo zamejili tudi končno ceno daljinske toplote na znosno raven," je dejal Kumer.
Po njegovih besedah so se v zadnjem obdobju začele pojavljati namere, da bi se cene daljinske toplote s 1. januarjem 2023 začele poviševati, ker so cene na trgih povišane tudi za od tri- do štirikrat v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Navedel je prihranke, ki jih bo prinesla regulacije vhodne cene plina pri 73 evrih na megavatno uro (MWh), medtem ko bi najavljena tržna cena znašala 150 evrov na MWh. Regulirana cena pomeni v sistemu v Mariboru prihranek 122,25 evra, na Jesenicah 146,16 evra, v Trbovljah 183,49 evra in v Novi Gorici 122,79 evra, je povedal minister.
Minister 🇸🇮 @mzi_rs Bojan Kumer: "Če vlada z regulacijo ne bi posegla, bi bili zneski veliko višji. Razširili smo tudi zaščitene odjemalce na vrtce, zdravstvene domove in osnovne šole. Tudi za njih s 1. 11. velja regulirana cena." pic.twitter.com/NCQEuMasrx
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 27, 2022
Cene bodo sicer višje kot lansko zimo, razlog pa je med drugim ta, da so lani pozimi ti sistemi uporabljali plin, ki so ga kupili leto ali dve prej, ko so bile cene "popolnoma neprimerljive".
Zakaj v Ljubljani cen niso regulirali?
V omenjenih štirih sistemih se povišane cene plina najbolj poznajo, preostali sistemi plin uporabljajo v manjši meri, je dejal minister. O ogrevanju v Ljubljani je povedal, da sicer poteka velika naložba kogeneracije toplote in elektrike na plin, a da so se oskrbeli z drugim energentom, "kar pomeni, da ta regulacija zanje trenutno ni merodajna".
Vlada je s spremembo uredbe to tudi uskladila z novelo zakona o oskrbi s plini, ki je med zaščitene odjemalce uvrstila tudi vrtce, šole in zdravstvene domove, tako da bo tudi zanje od 1. novembra veljala regulirana cena.
Opredelili so tudi ceno za plin pri nadomestni oskrbi in pri osnovni oskrbi, ki bo prav tako veljala od 1. novembra.
83