Gurnah je leta 2021 postal peti Afričan, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost; pred njim je bil zadnji južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee leta 2003. Rodil se je na Zanzibarju ob obali vzhodne Afrike, ki je zdaj del Tanzanije, nato pa v poznih 60. letih prejšnjega stoletja kot begunec pobegnil v Veliko Britanijo in pozneje pridobil britansko državljanstvo. Foto: Wikipedia Commons
Gurnah je leta 2021 postal peti Afričan, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost; pred njim je bil zadnji južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee leta 2003. Rodil se je na Zanzibarju ob obali vzhodne Afrike, ki je zdaj del Tanzanije, nato pa v poznih 60. letih prejšnjega stoletja kot begunec pobegnil v Veliko Britanijo in pozneje pridobil britansko državljanstvo. Foto: Wikipedia Commons
Sorodna novica Nobelova nagrada za književnost v roke tanzanijskega avtorja Abdulrazaka Gurnaha

Britansko-tanzanijski pisatelj Abdulrazak Gurnah je leta 2021 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Med drugim je avtor tudi v slovenščino prevedenega romana Paradiž, v katerem raziskuje evropsko kolonialno zapuščino. Gurnah je tudi profesor angleščine in postkolonialne književnosti na britanski Univerzi v Kentu.

V nedavnem pogovoru za tiskovno agencijo AFP se je dotaknil novega "trenda" v založništvu: založniki posegajo v knjige avtorjev, kot sta Agatha Christie in Roald Dahl, ter v dela o Jamesu Bondu Iana Fleminga, da bi iz njih odstranili rasistične in druge morebiti žaljive besede. Gurnah ima do takega početja ambivalentno stališče.

"Vsekakor kot poznavalec literature menim, da to nima pravega smisla." Sam sklepa, da je eden od razlogov za posege trud, da bi bile knjige bolj cenjene. Vseeno pa "obstajajo večja vprašanja na svetu, ki bi nas morala bolj skrbeti".

Imperij z upadom moči zaostril dikcijo
Gurnaha osebno sicer bolj zanima veliko bolj skrajni rasizem, ki se je pojavil v britanski literaturi v obdobju, ko je bil britanski imperij ogrožen. Sam ni privrženec revizije preteklosti, a hkrati priznava, da je včasih "zelo težko" brati rasistično literaturo tega obdobja. Namesto revizije želi Gurnah s svojim delom predvsem povečati razumevanje tega obdobja.

"Obstaja določeno obdobje v času kolonializma, ko je jezik, ki se uporablja za opisovanje koloniziranih, postajal vse ostrejši," je povedal in navedel raziskavo, ki ta premik v besedišču povezuje z uporom v Indiji leta 1857, vstajo, ki je Veliki Britaniji pokazala, da je nezaželena in ranljiva ter sprožila brutalno zatiranje drugače mislečih. "Britanci so se odzvali z nekakšnim neobvladljivim besom."

"To je tudi prelomnica v tem, kako se jezik spreminja (...). Obstaja obdobje od začetka in sredine 19. stoletja vse do sredine 20. stoletja, ko ni bilo samozavedanja o rasizmu in uporabi rasističnega jezika," je dodal.