Foto: BoBo
Foto: BoBo

Sklic nujne seje OZP-ja in komisije DZ-ja za nadzor javnih financ je zahtevala poslanska skupina SDS-a, ki je opozorila, da je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) od junija lani, ko je vodenje CMSR-ja prevzel član SD-ja Dejan Prešiček, centru nakazalo več kot dva milijona evrov.

Po mnenju poslanske skupine je višina nakazil sporna, zlasti zato, ker je MZEZ od leta 2015 do junija 2022, ko je delo začela sedanja vlada, za projekte CMSR-ja namenil dobrih 300.000 evrov, v tem mandatu pa že več kot dva milijona.

V skladu s prvima dvema sklepoma, ki ju je predlagala poslanska skupina SDS-a, sta OZP in komisija MZEZ pozvala k pripravi poročila o ustreznosti in transparentnosti nakazil CMSR-ju za obdobje od maja 2020 do maja letos. MZEZ bo moral poročilo dostaviti v roku enega meseca.

Sorodna novica Sporno financiranje Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj?

Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) sta pozvala, da preveri poslovanje MZEZ-ja s CMSR-jem v obdobju aktualne vlade. KPK je sicer na lastno pobudo že uvedel predhodni preizkus, kar pomeni, da preverja sume kršitev iz njenih pristojnosti oz. pridobiva "razpoložljivo dokumentacijo in relevantna dejstva", so danes poročali mediji.

Jernej Vrtovec iz vrst NSi-ja je naknadno predlagal sklep, po katerem bosta odbora DZ-ja Računskemu sodišču predlagala, da opravi revizijo CMSR-ja od leta 2018 do letos.

Poslanska skupina SDS-a pa je v obravnavo naknadno vložila sklep, po katerem bosta odbora pozvala ustanovitelja zavoda, vlado in SID banko, da preučita možnost bolj transparentnega delovanja in dostopa do podatkov prek sistema Erar.

CMSR so financirala različna ministrstva

Državna sekretarka na MZEZ-ju Sanja Štiglic je v razpravi pojasnila, da so CMSR v preteklosti financirala različna ministrstva, zlasti pa ministrstvo za finance (MF) in MZEZ. Dinamika financiranja od leta 2022 do danes po njenih besedah ne odstopa od povprečja preteklih let, ko je znašalo od enega do treh milijonov evrov.

Na očitke SDS-a, zakaj se sredstva za projekte CMSR izplačujejo vnaprej, je Štiglic odgovorila, da ima ob sklenitvi pogodbe vsak partner pravico do predplačila v skladu z zakonodajo o razvojnem sodelovanju, in sicer v vrednosti do 80 odstotkov. Da CMSR kot posrednik v projektih potrebuje sredstva vnaprej in da je to na področju razvojnih projektov ustaljena praksa, je potrdil Edvin Skrt z direktorata MZEZ-ja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

Na vprašanje Danijela Krivca iz vrst SDS-a, zakaj se je financiranje CMSR-ja občutno povečalo v zadnjih treh mesecih, je Skrt pojasnil, da so v tem času prejeli zaprosila za avanse, in sicer za projekte, za katere so bile pogodbe sklenjene v letu 2023.

Prešiček je v razpravi med drugim poudaril, da je v času njegovega mandata na čelu CMSR-ja sam podpisal pogodbo le za en projekt, in sicer za podporo upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov. Pri drugih projektih le nadzira njihovo izvajanje, saj so bile pogodbe sklenjene pred njegovim prihodom, infrastrukturni projekti, s katerimi se CMSR večinoma ukvarja, pa praviloma trajajo več let. Zagotovil je, da porabo denarja skrbno nadzorujejo.