Protestniki so dali jasno vedeti, da se ne strinjajo s premierjem Plenkovićem. Foto: EPA
Protestniki so dali jasno vedeti, da se ne strinjajo s premierjem Plenkovićem. Foto: EPA

Spremembe kazenskega zakonika ne predvidevajo kazenskega pregona novinarjev, ki bi razkrili omenjene vsebine, temveč kazenski pregon tistih, ki bodo informacije razkrili.

Sporni člen so novinarji poimenovali Lex A. P. po premierju Andreju Plenkoviću, ki je lani napovedal, da bo odtekanje informacij postalo kaznivo dejanje. K spremembi kazenskega zakonika je vlado spodbudilo razkritje hrvaških medijev, ko so objavili SMS-sporočila med nekdanjima državnima uslužbenkama in članom vladajočega HDZ-ja, v sporočilih pa je nastopala oseba z okrajšavo A. P.

Hrvaški pravosodni minister Ivan Malenica je v torek sporočil, da bodo v člen dodali tudi odstavek, ki se bo nanašal na prevladujoči javni interes. Tako bi predvideval, da ne bo kaznivega dejanja, če bo informacija objavljena zaradi zaščite žrtve kaznivega dejanja, v interesu obrambe v kazenskem postopku ali v drugem prevladujočem javnem interesu.

Predsednik HND-ja Hrvoje Zovko, ki je na protestu zahteval popoln umik člena, je danes dejal, da je "včerajšnja parada s spremembami pet pred dvanajsto" poceni političen trik, s katerim vlada in Plenković poskušata razbiti argumente upravičenih kritik novinarjev in vseh, ki jim je pomembno, da živijo v pošteni in pravični družbi.

Opozoril je, da bodo novinarje, čeprav jih po tem zakonu ne bodo mogli kaznovati, še vedno lahko nadlegovali. "Zgroženi smo ob tem, da nas niti enkrat niste demantirali, da novinarjem in novinarkam ne boste odvzemali mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov. Do presoje o tem, kaj je v sodnem postopku javni interes, bosta trajali večmesečno nadlegovanje naših kolegic in kolegov in zastraševanje žvižgačev," je dejal. Obenem je napovedal nove proteste, če vlada ne bo v celoti umaknila predlaganega člena.

Novinarji bodo vztrajali pri svojih zahtevah. Foto: EPA
Novinarji bodo vztrajali pri svojih zahtevah. Foto: EPA

Da bodo novinarji vztrajali pri svojih zahtevah, je Zovko poudaril tudi za STA. Prepričan je namreč, da napovedane spremembe zakona ne pomenijo nič, ker po njegovih besedah ničesar ne rešujejo. Z njim se je strinjal tudi glavni urednik hrvaškega časopisa Večernji list Dražen Klarić, ki se je prav tako udeležil protesta v Zagrebu. Za STA je dejal, da se vlada z napovedanimi spremembami poskuša reševati in popravljati situacijo, in vladajoče pozval, naj v celoti umaknejo sporni člen. "Moramo pokazati enotnost in reči, da to ne bo šlo," je za STA še dejal Klarić. Dodal je, da bi, če bi ta zakon veljal, Hrvaška v zadnjih 30 letih ostala v kameni dobi.

"Ne bi razkrivali korupcije, družba se ne bi spreminjala na bolje, demokratični standardi bi bili na veliko nižji ravni, zato tu ni dileme," je pojasnil. Pri tem je poudaril, da so družbo vedno delali boljši novinarji in pogumni posamezniki, novinarji, žvižgači, ki so opozarjali na nezakonitosti in korupcijo.