Katera območja v Evropi so najbolj na udaru zaradi podnebnih sprememb?

Kot opozarja EEA, se bodo primeri ekstremne vročine, suše, gozdnih požarov in poplav, kot smo jih doživeli v zadnjih letih, tudi ob uresničitvi najbolj optimističnih scenarijev še vedno krepili in prizadeli življenja Evropejcev. Evropske politike in ukrepi prilagajanja pa se na naraščajoča podnebna tveganja ne odzivajo dovolj hitro, je posvarila agencija. V mnogih primerih postopno prilagajanje po njeni oceni ne bo zadostovalo. Ker uvajanje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe traja daljše obdobje, pa EEA ne izključuje možnosti, da bodo zaradi tega potrebni nujni ukrepi tudi pri tveganjih, ki še niso kritična.

"Evropa se sooča z naraščajočimi podnebnimi tveganji, ki se povečujejo hitreje od pripravljenosti družbenega ukrepanja. Da bi zagotovili odpornost naših družb in zmanjšali podnebna tveganja, morajo evropski in oblikovalci politik na nacionalni ravni ukrepati zdaj, predvsem s hitrim zmanjševanjem emisij kot z močnimi politikami in ukrepi na področju podnebnega prilagajanja," je ob objavi ocene povedala izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen.

Po njenih besedah znotraj ocene EEA opredeljuje 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo, ki so razdeljena v pet širših sklopov, kot so ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. Pri več kot polovici je že sedaj potrebnega več ukrepanja, še posebej nujno pa je ukrepanje na področju ohranitve ekosistemov, zaščite ljudi pred vročino, zaščite ljudi in infrastrukture pred poplavami ter požari in zagotovitve preživetja Solidarnostnega sklada EU.

Ko je govora o podnebnih tveganjih, so nekatere regije slednjim bolj izpostavljene. Po opozorilih EEA južni del Evrope in nizko ležeča obalna območja, vključno s številnimi gosto naseljenimi mesti, veljajo za žarišča podnebnih tveganj. Medtem ko južni del celini še posebej ogrožajo gozdni požari, vročina in pomanjkanje vode, so nižje ležeča obalna območja Evrope na udaru zaradi poplav, erozije in vdorov slane vode.

Na kritični ravni v južni Evropi so tudi tveganja zaradi vročine in suše na pridelavo hrane. "Pridelavo pridelkov, prehransko varnost in oskrbo s pitno vodo močno ogrožajo predvsem dolgotrajne suše, ki prizadenejo velika območja," izpostavlja EEA, ki eno od rešitev za to vidi v delnem prehodu z uživanja živalskih na bolj trajnostno pridelane rastlinske beljakovine. To bi namreč zmanjšalo porabo vode v kmetijstvu in odvisnost od uvoza krmil.

Kot najresnejše in najnujnejše gonilo podnebnega tveganja za zdravje ljudi pa po oceni EEA predstavlja vročina, pri čemer so še posebej ogrožene določene skupine prebivalstva - starejši ljudje, delavci na prostem in tisti, ki živijo v slabo zgrajenih nastanitvah, na območjih z močnimi učinki mestnih toplotnih otokov ali z neustreznim dostopom do naprav za hlajenje. EEA opozarja tudi na posledice pogostejših in ekstremnih dogodkov na kritično infrastrukturo in gospodarske dejavnosti.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol