Kangler na seji razpravljal o sebi in to se mu ni zdelo sporno

Komisija je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član Državnega sveta (DS) in Komisije za državno ureditev DS v dveh primerih kršil določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov.

Kangler glede te ugotovitve vložil tožbo, Upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in KPK zadevo vrnilo v ponovni postopek. Komisija je aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler v enem primeru znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov.

Kangler na seji razpravljal o sebi 

Franc Kangler je namreč kot član Komisije za državno ureditev na seji aprila 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša na njega samega. Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev. S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi.

Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA dejal, da je na komisiji državnega sveta, na kateri je po mnenju KPK kršil zakon, povedal le resnico. "Očitno povedati resnico ni več dovoljeno," je dejal. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. "To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK kršena," je dodal.

Franc Kangler bi se moral okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja. Upoštevajoč zakon bi moral pred udeležbo na omenjeni seji o okoliščinah oziroma videzu okoliščin nasprotja interesov pisno obvestiti svojega predstojnika, prenehati z delom v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni storil.

Prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov na javnih funkcijah je korupcija

KPK pri tem poudarja, da je preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov eden izmed temeljnih dejavnikov preprečevanja korupcije in s tem krepitve pravne države, ki se navzven kaže v zaupanju v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost njihovega odločanja in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Od dokazanega nasprotja interesov do korupcije je namreč praviloma le še korak.

Upravno sodišče je v sodbi, izdani v oktobru 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika (Kanglerja). Sodišče je pritrdilo stališču KPK, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave. Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je DS, "zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje".

Učinkovito preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni, poudarjajo na KPK.