Eva Moškon: »K sreči sem se 'peklu' izognila«
Vsestranska umetnica, ki ljubi življenje!
Eva Moškon je prvi vpogled v glasbeno industrijo in veliko medijsko izkušnjo dobila, ko je sodelovala z Janom Plestenjakom, s katerim sta posnela uspešnico Iz pekla do raja, ki je postala slovenska uspešnica leta 2005. Zatem se je dvakrat zapored pojavila na festivalu EMA in nadaljevala sodelovanje s kitarskim duom, nato pa so se razširili v zasedbo, v kateri se je Eva razvijala tudi kot avtorica vokalnih linij in besedil. Letos smo jo lahko znova slišali na Emi, kjer je prepevala o tako imenovanih klikih; s skladbo Kliki je želela opozoriti, da zadnje čase vsi preveč gledamo le še v svoje telefone, druženj pa je čedalje manj.
Začniva najprej z zgodbo Iz pekla do raja, v katero ste bili nekoč močno vpeti. Je morda tudi vaša glasbena pot kot iz pekla do raja?
Po glasbeni poti hodim predano in z ljubeznijo že od otroštva. Sprejemam in vračam, kolikor zmorem v danem obdobju življenja. Za trenutke sreče in svobode se je tudi na tej poti treba nenehno truditi in vztrajati. K sreči sem se »peklu« izognila, npr. podpisu založniške pogodbe, v kateri bi izgubila stik s seboj.
Nastopili ste v številnih oddajah. Vas tovrstna sodelovanja oziroma šovi danes še mikajo?
Imeti priložnosti širiti dobro pesem in njeno krasno sporočilo je blagoslov. Doslej sem se v tem kontekstu vedno odzvala.
Kaj pa vas je tako zamikalo, da ste se odločili za sodelovanje na EMI 2022?
Šlo je za iskreno in dobronamerno povabilo h glasbenemu sodelovanju. Srečko Meolic, očim Lane Eror, moje tečajnice petja, je besedilo sprva napisal za Lano, otroka virtualne generacije, nato pa ugotovil, da besedilo potrebuje bolj retro dušo. Tako se je decembra 2019 vse skupaj začelo, se prekinilo z epidemijo in nadaljevalo po njej, kar potrjuje, da res verjamemo v to pesem. Glasbo zanjo je napisal akademski glasbenik Nermin Puškar, ki prav letos praznuje 15. obletnico, odkar se je preselil v Slovenijo. Z Lano naju povezuje Pionirski dom – center za kulturo mladih, kamor Lana že šesto leto zapored prihaja na ure in je velika oboževalka Evrovizije.
Vas posledično mikajo tudi poletne melodije in popevka?
Ko bo pesem potrebovala tovrstno pozornost in občinstvo, seveda.
Imate letos poleg nove pesmi z EME še kakšen adut v rokavu? Govori se o duetu ...
Z Nerminom Puškarjem se spogledujeva z mislijo, da najino glasbeno poznanstvo nadaljujeva še tako, da skupaj posnameva duet. Trenutno pa sodelujem s someščanom Joštom Urbancem, ki ustvarja pod umetniškim imenom Joe Joe. H glasbenemu sodelovanju me je povabil decembra lani, tik preden sem izvedela veselo novico, da je naša pesem sprejeta na Emo 2022.
Če ostaneva za hip še pri Klikih: besedilo in sporočilo pesmi je precej aktualno, saj govori o tem, da vsi samo še klikamo, osebnih stikov pa kot da ni več.
Kliki niso dotiki, lajki niso poljubi. Kliki so nostalgična in družbenokritična pesem. Hrepenimo po časih, ko naš najboljši prijatelj ni bil telefon, ampak človek; po časih, ko je tisto, kar smo se dogovorili, veljalo, ne da bi to nič kolikokrat preklicali, ker imamo to možnost; po časih, ko smo se več družili v resničnem svetu. Osamljenost in anksioznost se žal tudi zaradi prevlade virtualnega načina druženja povečujeta že med mladimi. Osebno nimam nič proti digitalizaciji, vendar ne pozabimo na zdravo ravnovesje med virtualno in živo resničnostjo.
»Glede na trenuten družbeni ustroj in tehnološki napredek menim, da se preveč spodbujajo generacije solistov, priredb in instantne glasbe s premalo poguma najti sebe.«
Ko že govoriva o glasbi, kaj pa najraje posluša Eva? Vem, da ste po duši rokerica ...
Zaradi prehitrega tempa življenja, ki ga narekuje današnji čas, se pogosto zatekam h glasbi, ki pomirja duha. Sicer sem še vedno žanrsko odprta in se z odprtostjo glasbeno bogatim. Domnevam tudi, da rocka ne bom nikoli prerastla in mu bom vedno pripadala.
Torej ste navdušeni nad lanskoletno zmagovalno evrovizijsko skladbo Zitti e buoni?
Zasedba Måneskin me je zelo navdušila. Bravo.
Če bi se ozrli nazaj, bi na glasbeni poti kaj spremenili?
Da sem danes to, kar sem, sem zaradi doslej prehojene poti. Še z večjim zavedanjem ter večjo hvaležnostjo in ljubeznijo sledim čudovitemu poslanstvu, ki mi ga namenja življenje.
Ste tudi učiteljica petja, tako da lahko zdaj iz prve roke izvemo, kakšni novi glasbeni rodovi prihajajo na glasbene odre.
Glede na trenuten družbeni ustroj in tehnološki napredek menim, da se preveč spodbujajo generacije solistov, priredb in instantne glasbe – s premalo poguma najti sebe; generacije, ki niso motivirane za vztrajanje na žal podcenjeni glasbeni poti. Zdi pa se mi, da se je prav med epidemijo začelo prebujati zavedanje, kar bo, upam, vrnilo tudi skupine z odlično avtorsko glasbo.
Veliko govoriva o glasbi, prav tako pa veliko ljudi pravi, da je slovenska glasba zanič. Je pri nas res vse tako slabo?
Poslušam slovensko glasbo in med slovenskimi glasbeniki sem našla ustvarjalce, ki me navdušujejo prav toliko kot tuji umetniki. Mislim, da ni težava v kakovosti, temveč v podpori slovenski glasbi, v spoštovanju in cenjenju glasbenih del in glasbenikov, v povečevanju profesionalizma na tem področju.
Kaj pa najraje počnete v prostem čas, daleč stran od odrov in mikrofonov?
Poslušam in ustvarjam glasbo, igram kitaro, obiskujem koncerte, plešem, rišem, hribolazim, berem knjige, se družim z družino in prijatelji, vrtnarim, razveseljujem druge, podarjam nasmeh, prijazno besedo ...
»Osebno nimam nič proti digitalizaciji, vendar ne pozabimo na zdravo ravnovesje med virtualno in živo resničnostjo.«
