Pitna voda je ena najdragocenejših dobrin. Zaloge podtalnice se manjšajo, hkrati pa se povečuje vsebnost mikrovlaken v vodi. Drzni in ekološko ozaveščeni podjetnik Hakim El Khiar že dobri dve desetletji razvija sisteme za prečiščevanje odpadnih in umazanih voda v pitno vodo oziroma vodo za vnovično uporabo.
Sistem, ki ga je razvil za vojsko in ga je v svoj katalog opreme dala tudi zveza Nato, omogoča pridobivanje pitne vode iz rek, jezer, bajerjev in morja. S sistemom lahko v samo eni uri spremeni 700 litrov onesnažene vode v pitno.
Sisteme za čiščenje vode, ki morajo biti prilagojeni vsakemu uporabniku posebej, bi lahko uporabljali tudi v turizmu. Prav ta industrija, ki je velik porabnik vode, bo v središču Obalnega foruma, ki ga Akademija Finance pripravlja v četrtek, 14. oktobra, v Portorožu.
Na otokih razsoljujejo vodo, v Planiki rešili težave s sirotko
Hakim El Khiar je prve filtre uvozil leta 1996 iz ZDA, pozneje jih je začel razvijati sam. Med delom na terenu je namreč ugotovil, da ni univerzalnega filtra, ki bi reševal vse težave. Zato je iz različnih filtracijskih medijev razvil sistem, ki lahko očisti vodo, onesnaženo s pesticidi, fekalijami …
El Khiar poskrbi za razvoj in izdelavo prototipov do industrializacije filtrirnega sistema. V podjetju TF Lab nima zaposlenih, saj za njegove inovacije skrbijo izbrani in predvsem zanesljivi partnerji. »Zadnji dve leti delam tako. Jaz razvijam in razvijem, partnerji nadaljujejo. Vsak od nas dela tisto, kar najbolj zna. To je model, ki se v tem poslu odlično obnese,« pojasnjuje El Khiar.
»Očistiti se da vsaka voda. Največji izziv pri tem je optimizacija stroškov delovanja naprave,« dodaja El Khiar. Največ zanimanja za njegove filtrirne sisteme je v Angoli, Venezueli, Mehiki, na Finskem, v Italiji in Avstriji. Na hrvaških otokih pa je TF Lab postavil sisteme za razsoljevanje vode. Da je poraba energije manjša, so uporabili sončne celice.
El Khiar se trenutno ukvarja s tremi projekti. Med njimi je Mlekarna Planika iz Kobarida, kjer so rešili vprašanje odpadne sirotke. »Sirotko koncentriramo, da se beljakovinska gošča loči od vode. Beljakovinsko goščo lahko dodajajo živalski krmi, voda pa je dovolj prečiščena, da se lahko steka med odpadne vode. S filtrirno napravo si je mlekarna znižala stroške za odvoz odpadne sirotke in hkrati poskrbela za okoljsko naložbo,« razlaga El Khiar.
Od mlekarne do polnilnice vode
V drugem delu projekta s Planiko Kobarid bodo vse vode iz mlekarne prečistili, s čimer bodo razbremenili mestno čistilno napravo. »S predfiltracijo bomo vode še dodatno očistili. Razmišljamo tudi o sušenju sirotke in prodaji beljakovin.«
Za ameriško podjetje Speed Queen, ki izdeluje industrijske pralne stroje, ki se uporabljajo predvsem v javnih pralnicah, El Khiar trenutno dela prototip, ki ga bodo testirali v Berlinu. Vodo iz pralnih strojev bodo toliko očistili, da bo spet primerna za uporabo. »Tako bi bil krog sklenjen, predvsem pa bi bil ustavljen dotok mikroplastike v odtoke.« El Khiar pripravlja tudi projekt velike polnilnice vode, ki mora zadostiti merilu 12 tisoč napolnjenih 1,5-litrskih steklenic na uro.
V okviru podjetja Planet Care je pred časom razvil filter za domače pralne stroje, ki je bil tudi večkrat nagrajen, zdaj pa preizkuša sistem za zaznavanje mikroplastike v pitni vodi gospodinjstev. »Položaj je bolj skrb zbujajoč, kot si mislimo,« poudarja Hakim El Khiar.
Vode v marinah in hotelih
Skupni imenovalec vseh teh projektov je torej reciklaža vode. Vsak industrijski proces, ki uporablja vodo, jo hkrati tudi onesnažuje. »Če imajo srečo, jo onesnažijo toliko, kolikor je dovoljeno. To pomeni, da gre voda v kanalizacijo in naprej seveda v čistilno napravo. Kdor pa jo bolj onesnažuje, mora plačevati zelo drage odvoze (med 150 in 400 evri za kubični meter vode). Predstavljajte si podjetje z 20 kubičnimi metri dnevne porabe vode! Naše naprave so sposobne toliko očistiti vodo, da gre lahko v vnovično uporabo. To bi za industrijo pomenilo zelo velik prihranek in korak naprej,« pravi El Khiar.
Prihranek v turizmu vidi predvsem v marinah, kjer perejo barke. Za čiščenje 500 bark na leto se porabi približno 2,5 milijona litrov sveže vode oziroma vode iz vodovoda. V času sušnega obdobja oziroma redukcij vode bark ne perejo, zato imajo izpada dohodka. »Ponavadi je to v poletnih mesecih, stroški pa so lahko tudi tisoč evrov na barko. Še bolj pomembno od prihranka pa je, da se ne obremenjujeta morje in okolica z ostanki antivegetativne barve, biocidi, težkimi kovinami … Z namestitvijo primerne naprave bi bile marine bližje konceptu Zero Waste oziroma statusu zelena marina. Vode bi bilo dovolj, kontaminante pa bi lahko odložili v ustrezen zabojnik,« opisuje El Khiar.
Sistem za čiščenje odpadnih voda bi bil primeren tudi za hotele, saj bi lahko vodo iz vseh hotelskih pralnic recikliral in jo vračal v vnovično uporabo. Velik izziv je tudi kmetijstvo, ki je daleč največji porabnik vode: 70 odstotkov vse vode porabi prav kmetijstvo, petino industrija in desetino gospodinjstva.
»Če bi lahko nekako ujeli vodo, s katero bi zalivali vrtnine in poljščine, bi že naredili veliko. Na večjih njivah bi bilo to nekoliko težje. To pa bi bilo povsem izvedljivo, recimo, na nogometnem stadionu, ki se vsak dan zaliva in kemično obdeluje. Z ujeto vodo bi namreč znova zalivali in tako dosegli zaprt krog delovanja.
Prihranili bi lahko 90 odstotkov vode za pranje
Strokovnjaki za sisteme za filtriranje vode so izračunali tudi, koliko bi lahko na letni ravni prihranil hotel z okoli 50 sobami s filtrirnim sistemom za ponovno uporabo vode. »Večina hotelov nima svojih pralnih strojev, temveč perejo v mestnih pralnicah. Tisti hoteli, ki pa imajo svoje pralnice, porabijo 3-krat več vode kot tunelske industrijske pralnice. Z reciklažo vode bi zmanjšali porabo vode iz vodovoda za 90 odstotkov. Na projektu reciklaže vode v tunelskih pralnicah trenutno še delamo in bo aktualen prihodnje leto.«
infogram.com/hoteli-1hzj4o3l8zgw34p?live
In kaj je pokazal letni izračun za hotel tunelsko pralnico? Pralnica, ki porabi okoli 37.440 kubičnih metrov vode letno, bi z uporabo reciklirane vode namreč prihranila skoraj 12 tisoč evrov, natančneje 11.773 evrov in približno 4.000 evrov dragega odvoza koncentrata (vode, ki ne sme v kanalizacijsko omrežje). Pomemben pa je tudi prihranek ogljičnega odtisa in dejstvo, da v morju v tem primeru konča skoraj nič mikroplastike.
Kaj pa stanovanjska hiša?
Filtracijski sistem oziroma naprava ima kombinacijo filtracijskih sistemov, ki zagotavljajo čiščenje tudi najbolj onesnažene vode po potrebnem zaporedju, da dobimo pitno vodo. Za hišno uporabo bi bil sistem lahko bolj enostaven, nameščen pa je lahko na vhodu vode v objekt. Zaradi podnebnih sprememb padavine niso več konstantne. Zdaj imamo večinoma sušna obdobja in poplave. Odvečno vodo bi morali ujeti in jo uporabljati v sušnem času.
Pri novogradnjah bi lahko zalogovnike zbrane vode namestili pod parkiriščem. Imeli bi zalogo svoje vode, ki bi bila speljana v hišo, kot so imele nekoč kapnice – hidrofor, s to razliko, da je filtracijski sistem na vhodu v hišo in bi bil priklopljen na mestni vodovod. »To pa iz povsem preprostega razloga: ko imamo svojo vodo, sistem to zazna in to vodo uporablja. Ko pa vode v rezervoarju primanjkuje, se preprosto preklopi na mestni vodovod. Centralni filtracijski sistem je namreč sestavljen tako, da ni pomembno, kakšna voda priteče vanj. Ljudje bi torej uporabljali svojo vodo, poraba vode bi bila manjša, s tem pa bi bil veliko nižji tudi strošek kanalščine.«
V Sloveniji je v vodi veliko vodnega kamna. Zaradi oblog, ki jo vodni kamen naredi v grelniku, porabimo 20 odstotkov več energije za segrevanje vode. Deževnica je mehka voda in bi raztapljala vodni kamen. »Ustavi se pri tem, da je voda očitno še vedno prepoceni, da bi šli v nakup rezervoarja in filtra. Z vgradnjo cenejšega sistema bi vodo lahko uporabljali vsaj za splakovanje straniščne školjke, za čiščenje skupnih prostorov ali zalivanje vrtov.«
Nekaj podobnega bo TF Lab izpeljal tudi v petzvezdičnem hotelu v Dakarju v Senegalu. Vodo sicer imajo, ampak je primanjkuje za zalivanje. Tako bodo prečiščeno odpadno vodo uporabljali za zalivanje rastlin v hotelu in njegovi okolici.
