Foto: EPA
Foto: EPA

Razmere na trgu energentov so v zadnjih tednih vse bolj spodbudne. Cena zemeljskega plina se je tako v primerjavi z rekordnimi lanskimi ravnmi znižala za 80 odstotkov, elektrika za dobrih 70 odstotkov in nafta za približno 25 odstotkov.

Višje trošarine na vse tri naftne derivate odražajo izboljšane razmere na mednarodnih trgih. Če bi se cene še naprej zniževale, je pričakovati še dodatne dvige trošarin in obratno, pojasnjuje prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Bojan Ivanc. "Vendar v nasprotno smer, torej v veliko znižanje trošarin – tega se v prihodnje ne moremo nadejati, namreč tudi zdaj, kljub zvišanju trošarin, so te še vedno blizu evropske minimalne vrednosti. Evropska direktiva namreč določa, kakšna je minimalna vrednost trošarin na enoto goriva," dodaja.

Vlada ima tako omejen manevrski prostor, kar pomeni, da trošarine navzdol prilagaja le do določene mere. A za nadaljnje dvige trošarin, kot napoveduje Ivanc, ni veliko možnosti. "Vendar naša srednjeročna pričakovanja so, da se bodo cene naftnih derivatov verjetno v naslednjih mesecih dvignile, zato je še manj verjetno, da bi trošarine spet povečali," meni.

Razlog za potencialno podražitev naftnih derivatov je predvsem zagon kitajskega gospodarstva v prihodnjih mesecih.

Cene drugih energentov na ugodni ravni

Medtem pa cene drugih energentov vztrajajo pri razmeroma ugodnih ravneh. Cena elektrike v Nemčiji se je pocenila na okoli 150, utekočinjeni zemeljski plin iz nizozemskega vozlišča na 52 evrov za megavatno uro, ugodne so tudi informacije glede skladiščenja. Naložbeni analitik na Triglav skladih Matjaž Pogorevc pojasnjuje, da je "trenutna zapolnjenost evropskih kapacitet za skladiščenje plina okoli 66 odstotkov, kar je spodbudno in nad povprečjem preteklih primerljivih obdobij."

Te spodbudne razmere gre pripisati predvsem jesenskim padavinam in vetru, ki sta omogočila povečano proizvodnjo obnovljive energije, pa tudi iskanju alternativnih dobaviteljev energentov ter sklepanju dolgoročnejših pogodb.