REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lula da Silva na Kubi: Ameriški embargo je nezakonit!

Lula da Silva na Kubi: Ameriški embargo je nezakonit!Kuba je bila zagovornica pravičnejšega globalnega upravljanja, zavračam tudi njeno uvrstitev na seznam držav, ki podpirajo terorizem, je dejal brazilski predsednik. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
»Zavračamo vključitev Kube na seznam držav, ki podpirajo terorizem,« je poudaril brazilski predsednik.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na svojem prvem potovanju na Kubo v svojem tretjem predsedniškem mandatu embargo, ki so ga Združene države Amerike uvedle otoku označil za »nezakonitega« in obsodil uvrstitev tega karibskega otoka na seznam držav sponzorjev terorizma.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je to otoško državo uvrstil na ameriški seznam držav sponzorjev terorizma in čeprav je Bidnova administracija razveljavila druge ukrepe iz Trumpovega obdobja predsednikovanja Združenim državam, s seznama (še) ni črtala Kube.

»Kuba je bila zagovornica pravičnejšega globalnega upravljanja. Do danes je žrtev nezakonitega gospodarskega embarga,« je dejal Lula v govoru ob odprtju vrha G77 držav v razvoju v prestolnici Havana, poroča Reuters.

Dodal je, da je Brazilija proti kakršnim koli enostranskim prisilnim ukrepom.

Spomnimo, februarja letos je minilo 61 let od ameriške uvedbe blokade Kube, katere namen je z osiromašenjem prebivalstva povzročiti spremembo kubanskega ekonomskega in političnega sistema.

Kuba se tako že več kot pol stoletja sooča s hudim pomanjkanjem osnovnih potrebščin, kar je posledica njene nezmožnosti normalnega trgovanja s preostankom sveta zaradi pritiskov vsakokratnih oblasti ZDA.

Obsežne sankcije proti Kubi je prva sprejela Bela hiša pod taktirko ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in to zato ker so revolucionarji pod vodstvom Fidela Castra tri leta prej zrušili oblast diktatorja Fulgencia Batiste, ki je užival podporo ZDA.

Vse od začetka je bil (in je tudi danes) namen sankcij, ki so se z leti množile, doseči spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle nove kubanske oblasti, bližnjica za to pa je po načrtih ameriških oblastnikov, tako demokratov kot republikancev, povzročanje hude lakote in posledično nezadovoljstva na Kubi, ki bi na koncu strmoglavilo oblast na otoku.

Toda Washingtonu je uspel le cilj osiromašenja Kubancev, ki resda trpijo, a so kljub blokadi dosegli tudi izjemen razvoj.

»Zavračamo vključitev Kube na seznam držav, ki podpirajo terorizem,« je poudaril brazilski predsednik.

Te pripombe so bile podane le nekaj ur pred odhodom Lule v New York, kjer se bo udeležil Generalne skupščine Združenih narodov in imel dvostranske pogovore z ameriškim predsednikom Josephom Bidnom.

Kuba je pred tem izrazila zaskrbljenost zaradi sporne oznake in več desetletij starega ekonomskega embarga Washingtona iz obdobja Hladne vojne proti otoku, ki ga vodi Komunistična partija Kube.

Tudi Evropska unija, glavna trgovinska partnerica države, je trgovinski embargo večkrat zavrnila.

Kuba in kritiki gospodarskih sankcij pravijo, da embargo preprečuje in ovira dostop do hrane, zdravil in drugih kritičnih zalog, potrebnih za razvoj.

Ameriško zunanje ministrstvo se ni takoj odzvalo na prošnjo za komentar Lulinih pripomb.

Bidnova administracija je pred tem dejala, da ameriški zakon vključuje izjeme in odobritve za izvoz hrane, zdravil in drugega humanitarnega blaga na otok.

Med skupščino ZN naj bi se Brazilija vrnila k svojemu zgodovinskemu stališču obsodbe ameriškega embarga proti Kubi, kar je eden od predlogov, o katerih se običajno vsako leto glasuje v Združenih narodih in je sprejet z veliko večino.

Leta 2019, v prvem letu administracije desničarskega predsednika Jaira Bolsonara, je Brazilija skupaj z ZDA in Izraelom glasovala proti predlogu.

Lula je svoj govor izkoristil za ponovno pozivanje k naložbam, ki so jih obljubile razvite države za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb, kot določa Pariški sporazum, ki pa niso bile izpolnjene.

Predsednik Brazilije je dejal, da države v razvoju nimajo enakega »zgodovinskega dolga« za globalno segrevanje kot bogate.

»Načelo skupne, a diferencirane odgovornosti ostaja v veljavi. Zato je treba vsem državam v razvoju zagotoviti dostop do podnebnih skladov, v skladu z njihovimi potrebami in prioritetami,« je opozoril Lula da Silva.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek