3. decembra 1800 se je rodil France Prešeren in vse od leta 2000 na ta datum zaznamujemo Ta veseli dan kulture, na katerega kulturne ustanove odprejo svoja vrata in ponudijo brezplačne kulturno-umetniške dogodke. Zamisel se je porodila z namenom približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi, pobuda pa je v nekaj letih prerasla v najbolj množični enodnevni kulturni dogodek v državi, piše na spletni strani ministrstva.

Program dogodkov tudi letos prinaša gledališke in plesne predstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam.

Kakšnih obogatitev bo deležen Fran?
Na slovarskem portalu Fran bo dodana četverica novih slovarjev, posodobljenih je več rastočih slovarjev. Vse novosti in obogatitve so dostopne od danes, v živo jih bodo predstavili raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na dogodku 5. januarja v Atriju ZRC-ja. Že prej pa bodo objavljena poglavja novega Pravopisa 8.0, piše na spletni strani inštituta.

eSSKJ-ju in ePravopisu ter rastočima slovarjema, ki popisujeta sodobni slovenski knjižni jezik, se pridružuje še zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (eSSKJ16), ki bo tako kot drugi rastoči slovarji vsako leto prinašal podatke o novih besedah.

Velika pridobitev za vse, ki jih zanima zgodovina slovenskih besed, je tudi obsežni slovar besed Hipolita Novomeškega iz let 1711 in 1712, ki je po novem dostopen v obliki iskalnika po skenirani kartoteki, ki jo je pripravil Jože Stabej. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič je ob tem sporočil: "Vse novosti je kar težko našteti, slovaroljubci, pa tudi naključni obiskovalci Frana, bodo letos prišli na svoj račun".

Na spletu sta po novem na voljo tudi Davčni terminološki slovar in Kamnarski terminološki slovar, v letošnjem dodatku Novega etimološkega slovarja pa je predstavljena analiza sinonimov za besedo čmrlj. Rastoči Spletni slovar slovenskega knjižnega jezika eSSKJ je letos bogatejši za skoraj 500 slovarskih sestavkov enobesednih iztočnic različnih besednih vrst, 176 slovarskih sestavkov, ki opisujejo stalne besedne zveze, in 82 slovarskih opisov frazeoloških enot, posodobljeni ePravopis pa prinaša več kot 700 novih slovarskih sestavkov.

Kultura se ne zgodi "kar sama od sebe"
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici dejala, da je prepričana, da bodo kulturne ustanove "tudi letos v svoje prostore privabile številne pisane in raznolike množice od vsepovsod. Kultura je namreč tisto krhko, a čvrsto vezivo, ki tvori in opredeljuje našo družbo. Kultura je, kakršni smo eden z drugim in kakšni smo sami s sabo. Zato se udeležujmo kulturnih dogodkov vse leto, saj kultura bogati in osmišlja naš vsakdan. A ne zgodi se, seveda, kar sama od sebe. Za vsako kulturno vsebino se skriva delo javnih zavodov, nevladnih organizacij ter posameznikov in posameznic. Vsi ti skrbijo, da nam je v Sloveniji vsak dan na voljo razkošna paleta kulture in umetnosti."

Ministrica je v poslanici poudarila še, da "številne ustanove večkrat v letu omogočijo brezplačen dostop vsem, ki si morda plačljivega obiska sicer ne morejo privoščiti. Ob 3. decembru, prazniku kulture, se torej podajmo v kulturne ustanove tudi z zavedanjem, da je vrednost, ki jo v naše življenje vnaša kultura, plod dela in ustvarjalnosti številnih delavcev in delavk, tudi tistih, ki ostanejo obiskovalcem nevidni. Predvsem pa se zavedajmo, da na koncu dneva, ki smo ga posvetili kulturi, domov odhajamo obogateni."

Sindikat Glosa kritično ost uperil v oblastnike
Ob tem dnevu je svojo poslanico objavil tudi sindikat za kulturo Glosa, v kateri je kritična ost uperjena v oblastnike. Med drugim so se vprašali, ali se Prešernu ne bi zdelo sramotno, da v nasprotju s predpisi na slovenskem trgu nekatera podjetja še zmeraj prodajajo televizijske programe, nove avtomobile, računalnike, telefone brez izbire slovenščine, ki je uradni jezik EU-ja.

V svojem zapisu so poudarili delavce, še posebej tiste, ki delajo v bibliobusih. Opomnili so, da bi ti morali za svoje delo prejeti spodobno plačilo in zasluženo veljavo. "Njihova stiska je velika, delajo v težkih pogojih, izgorevajo na terenu, z neprestanimi premiki, poleti se v vozilih kuhajo, pozimi prezebajo," so zapisali pri Glosi. Njihovo delovno okolje ne odraža minimalnih standardov, podvrženi so stresu zaradi nepredvidljivih situacij v prometu. Potujoče knjižnice so pogosto edina oblika knjižnične dejavnosti, ki je na voljo prebivalcem. Bibliobusi obiskujejo tudi osnovne šole, vrtce, domove starejših občanov, prevzgojne zavode in ustanove, v katere so vključene osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Vse to zahteva velike napore 36 zaposlenih, na katere pa država pozablja, so še prepričani pri sindikatu Glosa.

Nekateri dogodki letošnje akcije so se odvili že dan prej, ko so bili razkriti tudi prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v naslednjem letu.

Prešernovo nagrado bosta tokrat prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič, nagrade Prešernovega sklada pa pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Alexsander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.

Letos sta veliki Prešernovi nagradi prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman, nagrade Prešernovega sklada pa Anja Štefan, Jette Ostan Vejrup, Damijan Močnik, Andreja Zakonjšek, Dušan Kirbiš in Špela Čadež.