O uporabnosti brezpilotnih letalnikov ali dronov v kmetijstvu smo se pogovarjali z Robertom Verličem, lastnikom in direktorjem podjetja OneDrone iz Ljubljane, ki je vodilni ponudnik storitev z droni v Sloveniji. Opozarja, da govorimo o avtomatiziranih letalnikih, saj jih upravlja operater, ki lahko letenje kadarkoli prekine. Razvoj pa bo šel vse bolj v avtonomno rabo dronov.
Zaznavanje rastlin v stresu
»Z droni lahko v kmetijstvu zbiramo podatke o tem, kako dobro rastejo rastline. Z novejšimi letalniki lahko v pol ure zajamemo in zmapiramo sto hektarjev, kadar dron leti na višini 200 metov s hitrostjo 15 kilometrov na uro. Na dron namestimo intraspektralno kamero, ki zajame posnetke njiv, sadovnjakov in drugih nasadov. Včasih je bilo treba intraspektralne podatke obdelati s posebnim računalniškim programom. Zdaj pa imajo droni že tako zmogljiv procesor, da podatke sproti analizirajo in z rdečo barvo prikažejo dele njive, kjer so poljščine v stresu,« razlaga Verlič.
Precizno škropljenje
Iz multispektralnih podatkov lahko izdelajo »škropilni načrt« za letalnik. »Dron lahko uporabimo tudi za precizno škropljenje, kar pomeni, da bo več fitofarmacevtskih sredstev (FFS) nanesel na tisti del njive, kjer so rastline bolj v stresu. Droni lahko nanesejo FFS samo tja, kjer je treba rastline zaščititi pred boleznimi,« opisuje Robert Verlič, kako lahko z droni zmanjšamo porabo FFS na dva načina:
- z droni lahko stres pri rastlinah odkrijemo v zgodnji fazi, torej še pred izbruhom bolezni in z zgodnjim škropljenjem preprečimo veliko škodo;
- z droni lahko nanesemo FFS samo na tiste dele njive, kjer so rastline že napadle bolezni, in ne škropimo cele njive kot z navadnimi škropilnicami.
Odkrivanje podlubnikov in pogozdovanje
Droni so lahko koristni tudi v gozdarstvu. »Z droni lahko odkrijemo podlubnike v zgodnji fazi, še preden naredijo veliko škode. Poleg tega lahko drone uporabimo tudi za pogozdovanje,« dodaja sogovornik. Na letalnik pritrdijo raztrosevalnik, ki si ga najlažje predstavljamo kot rezervoar za semenske kroglice, te pa dron raztrosi ali jih s posebnim aplikatorjem izstreli v tla.
»Droni so koristni zlasti na območjih, ki so s klasično kmetijsko mehanizacijo težko dostopna,« opaža Verlič. Tak primer so tudi strmi vinogradi. Takoj po dežju je treba trto zaščititi s FFS, saj je to najbolj učinkovito. Strme vinograde lahko preprosto škropijo z droni. »Tak preizkus smo naredili pri enem od štajerskih vinogradnikov. »Izračunali smo, da za škropljenje z dronom porabimo pol manj časa in stroškov kot pri škropljenju s traktorjem,« dodaja Robert Verlič.
Poleg raztrosa gnojil, pogozdovanja in dosejevanja ima uporaba dronov v kmetijstvu še eno veliko prednost. »Z droni lahko posamezna opravila vnaprej predvidimo in programiramo, jih ponavljamo in sledimo,« poudarja Verlič. V sadovnjakih lahko z dronom zajamejo fotografije z velikim prekrivanjem, iz njih izdelajo tridimenzionalen model sadovnjaka in ko programirajo dron, denimo za škropljenje, bo prepoznal mesta brez sadnih dreves in ko bo letel nad njimi, bo zaprl šobe za nanos FFS. Poškropil bo samo sadna drevesa, ne pa tudi grmov ali trave v sadovnjaku,« opisuje sogovornik. »Največji potencial za uporabo dronov vidimo v preciznem kmetijstvu, a je najprej treba prilagoditi zakonodajo,« poudarja Robert Verlič.
Zakonske omejitve strožje pri nas kot v EU
V praksi je manj rožnato, saj zaradi zakonskih omejitev droni v kmetijstvu po EU niso tako razširjeni kot ponekod drugje. V EU veljajo enotni predpisi o letenju z droni, ki so sicer zahtevni, a jasni. Manjši droni lahko brez težav letijo zunaj naselij, večje težave in višji stroški pa so povezani z letenjem večjih dronov v naselju. Da droni ne bi povzročili škode ali nesreč, skrbi letalska zakonodaja.
Težava je, ker uporabo dronov v kmetijstvu omejujejo evropska uredba o trajnostni rabi FFS iz leta 2007, po kateri je škropljenje iz zraka prepovedano. V evropski uredbi so navedene izjeme, v katerih primerih je škropljenje iz zraka dovoljeno. To je dovoljeno, ko se dokaže, da drugače ni mogoče škropiti kmetijskih površin, ali ko se dokaže, da je škropljenje iz zraka bolj učinkovito. Škropljenje iz zraka je dovoljeno tudi v raziskovalne namene. Žal pa teh izjem, ki v navedenih primerih dovoljujejo škropljenje iz zraka, nismo prenesli v slovensko zakonodajo in tako je precizno škropljenje z droni pri nas nemogoče oziroma prepovedano.
Na Madžarskem so svojo nacionalno zakonodajo prilagodili in dovoljujejo uporabo dronov v kmetijstvu. Podobno je tudi v Srbiji, kjer se v zadnjem času droni uveljavljajo, in Švici, kjer z droni na veliko škropijo vinograde. Na Kitajskem so šli še korak naprej in kmetijam ponudili subvencijo za nakup drona. Tako na Kitajskem uporabljajo že več kot 60 tisoč dronov v kmetijstvu.
