Omerzujeve lutke so poenostavljena variacija bunraku lutk, ki omogočajo natančno animacijo, poleg teh pa se v predstavi pojavijo tudi lutke – avtomati in senčne lutke. Foto: Boštjan Lah
Omerzujeve lutke so poenostavljena variacija bunraku lutk, ki omogočajo natančno animacijo, poleg teh pa se v predstavi pojavijo tudi lutke – avtomati in senčne lutke. Foto: Boštjan Lah
Kot v klasičnih basnih tudi v Želodkovi skrivnosti vsaka žival pooseblja določeno značajsko lastnost. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Kot v klasičnih basnih tudi v Želodkovi skrivnosti vsaka žival pooseblja določeno značajsko lastnost. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

V Lutkovnem gledališču Maribor je premierno zaživela predstava za najmlajše, gozdna detektivka Želodkova skrivnost. Zamisel za predstavo se je avtorici Saši Eržen porodila ob poglabljanju v bogato zakladnico basni: razvila se je v zgodbo, ki razširja formo basni, a ohranja nekaj njenih bistvenih značilnosti.

V predstavi, kot že rečeno, gozdne živali rešujejo uganko izginulega želoda. Po sporu se bo izkazalo, da je v resnici želodek odpihnil veter, ga položil na mehko zemljico, ga pokril s prstjo, da bo iz njega zrasel nov hrast in rodil dovolj želodkov za vse gozdne živali.

Živalski liki so otrokom po besedah Saše Eržen blizu, poosebljene živali pa so dober vstop v zgodbo in so točka identifikacije, ki omogoča branje pripovedi. "Žolna, merjasec, srnjaček in veverica – vsaka s svojo prepoznavno obliko, z značajskimi lastnostmi, ki jim jih pripisujemo – omogočajo majhne in dragocene skice o zvitosti, bojazljivosti, pogumu, trmi, skratka o vsem, kar otroci spoznavajo in bodo spoznavali v medosebnih odnosih," je dodala avtorica predstave.

Živali iščejo krivca, obtožujejo druga drugo in vsaka ima svojo zgodbo o tem, kaj se je zgodilo. Na koncu ugotovijo, da resnica tiči čisto drugje ... Foto: Boštjan Lah
Živali iščejo krivca, obtožujejo druga drugo in vsaka ima svojo zgodbo o tem, kaj se je zgodilo. Na koncu ugotovijo, da resnica tiči čisto drugje ... Foto: Boštjan Lah

Pogosto prvi vstop v svet uprizoritvene umetnosti
Režiser in avtor likovne podobe za predstavo, ki jo v Lutkovnem gledališču Maribor posvečajo najstarejšemu drevesu znotraj nekdanjega mestnega obzidja, mogočnemu hrastu, ki danes krasi njihov avditorij, je Silvan Omerzu, avtor glasbe pa Vasko Atanasovski.

Kot poudarja Omerzu, je lutkovno gledališče otroški vstop v umetnost in skupek mnogih umetnosti – likovne, besedne, glasbene in drugih. Zato je pri snovanju predstav za najmlajše vselej pazljiv, da je dovolj natančen in razumljiv; ampak se mu zdi ključno, da s predstavo otrok ne samo zabavamo, ampak se s predstavo nečesa naučijo, ali da se jih predstava dotakne. Atanasovski pri pisanju glasbe misli na to, da so songi poslušljivi in lahko zapomnljivi, hkrati pa v ritmu, modulaciji, zdržkih presenečajo, da niso preveč enostavni.

Lutke in sceno sta izdelala Silvan Omerzu in Žiga Lebar, kostume za lutke pa Iztok Hrga. Z lutkami na odru upravljajo Metka Jurc, Vesna Vončina, Danilo Trstenjak, Uroš Kaurin in Gregor Prah, ki so tokrat popolnoma zakriti pred očmi publike.